Daorson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ostanki obzidja Daorsona v vasi Ošanići pri Stolcu v Bosni in Hercegovini

Daorson (grško: Δαορσών [Daorson]), glavno mesto heleniziranega[1][2][3][4]ilirskega plemena Daorsov, ki so od leta 300 do leta 50 pr. n. št. naseljevali dolino reke Neretve. Ostanki obzidja antičnega Daorsona so v bližini naselja Oršanići pri Stolcu v Bosni in Hercegovini.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo zgrajeno okoli osrednje utrdbe – akropole in obdano z mogočnim obzidjem, zgrajenim iz velikih kamnitih blokov brez veziva,[5] podobih tistim v Mikenah. V akropoli so bile vse pomembne upravne, javne in verske zgradbe. Obrambno obzidje se je raztezalo od jugozahoda proti severovzhodu. Dolgo je bilo 65 m, široko 4,2 m in visoko od 4,5 do 7,5 m. Na obeh koncih obzidja sta bila stolpa in vrata. Daorsi so uporabljali grški jezik in imeli tesne trgovske stike z Grki.

Ilirski kovanci iz Daorsona

V mestu so našli številne amfore za vino in nekaj fragmentov keramike. Najpomembnejša najdba je bila bronasta čelada, okrašena z nizom grških mitoloških podob, vključno z Afrodito, Niko, Heli, Dionizom, muzami in Pegazom. Napis na njej je podoben napisu na čeladi, ki so jo našli v Makedoniji. Našli so tudi ostanke granitnega kipa Kadma in Harmonije. Na kipu je ilirski relief s trinajstimi kačami in petimi pari orlovskih kril.

V manjši zgradbi so odkrili kovnico denarja in 39 različnih kovancev. Na 29 kovancih je bila podoba kralja Balaja, ki je vladal po letu 168 pr. n. št.. Na devetih kovancih je bil grški napis DAORSON in podoba ladje. Lasten denar je bil za Daorse velikega pomena, ker jim je dajal neodvisnost in omogočal poslovne, kulturne in trgovske stike z drugimi plemeni[6]

Ko so Daorse napadli Dalmati,[7] so se pridružili Issi (Vis)[8] in prosili za pomoč Rimsko republiko. V tretji ilirski vojni so zapustili Gencijevega polbrata Karavancija in se s svojim močnim ladjevjem pridružili Rimljanom. Po vojni so zato od Rimljanov dobili posebne pravice.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Đ. Basler, M. Filipović, S. Balić (1987), The Art treasures of Bosnia and Herzegovina, str. 28.
  2. ^ N. Cambi, Grčki utjecaj na istočnoj obali Jadrana, Zbornik del z znanstvenega srečanja, Split, 24.-26. september 1998, str. 432.
  3. ^ Institute of Archaeology bulletin‎ by University of London, Institute of Archaeology, 1978, str. 21.
  4. ^ D. Davison, V.L. Gaffney, J. J. Wilkes, E. Marin, Dalmatia: research in the Roman province 1970-2001, 2006, str. 21.
  5. ^ S. Brkljača (1996), Urbano biće Bosne i Hercegovine, str. 27.
  6. ^ J. J. Wilkes, The Illyrians, 1992, str. 177, ISBN 0-631-19807-5.
  7. ^ L. Braccesi, M. Luni, I greci in Adriatico, 2. del, str. 152.
  8. ^ T.R. S. Broughton (1960), The magistrates of the Roman Republic, str, 446.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • K. Hoermann, V. Radimsky, Ošanići kod Stoca, GZM 1892, Sarajevo str. 40-46.
  • Đ. Basler, Gradina na Ošanićima kod Stoca, Naše starine III, Sarajevo, 1956. str. 79-94.
  • Z. Marić, Razultati istraživanja utvrženog ilirskog grada kod Ošanića blizu Stoca (1890.-1978.). Hercegovina 9, Mostar 1995., str. 43-93./Hercegovina 10, Mostar 1995., str. 7-33.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]