Doclea
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Doclea, (latinsko Dioclea, tudi Diocleia, grško Διοκλεις, (Diokleis) črnogorsko Дукља (Duklja), je zgodovinsko naselje ilirskega plemena Dokleatov, ki je ležalo na ustju rek Zete in Morače pri Podgorici.
V času, ko so Rimljani zavzeli te kraje, je bila Doclea pomemben mestni center, po zmagi krščanstva pa sedež škofije. Mesto je bilo porušeno in zapuščeno v začetku 7. stoletja. Pri dosedanjnih arheoloških izkopavanjih so odkrili obrambni zid, javni trg (forum), temelje več krščanskih bazilik, pokopališče, več raznih kipov in plošč z napisi in še druge predmete.[1]
[uredi] Viri
- ^ Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 2, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
 |
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
