Bazilika v Krki, Avstrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bazilika v Krki

Bazilika v Krki (nemško Dom zu Gurk) je cerkev v Krki na avstrijskem Koroškem, ki je središče istoimenske škofije, ustanovljene v 11. stoletju. Zgrajena je v visokoromanskem slogu med letoma 1140 in 1200 in je ena najlepših in najpomembnejših sakralnih objektov v Evropi iz te dobe.[1]

Kripta stotih stebrov v kateri je pokopana sveta Ema Krška
Freske v galeriji iz 13. st.

Bazilika ima dva zvonika višine 60 metrov, ki so opazni iz velike oddaljenosti, ter galerijo, kripto in tri apside. Leta 1774 so v baziliko iz bližnjega benediktinskega samostana prenesene svetinje svete Ema, ki je baziliko zgradila. Bazilika datira iz 12. stoletja, a se je gradnja nadaljevala vse do 17. stoletja. Starejše srednjeveške samostanske zgradbe na severu cerkve so bile predelane v 17. stoletju in združene z atrijem uokvirjenim z zgodnjebaročnimi arkadami. Samostanski kompleks je bil, v času turških vpadov koncem 15. st., obkrožen z zidom. Navkljub raznim gotskim in baročnim spremembam in dopolnitvam, je ohranila romanski značaj. To se predvsem nanaša na najstarejši del bazilike, to je kripta stotih stebrov, mesto kjer je pokopana ustanoviteljica, sv. Ema. V bogati zbirki srednjeveških fresk in baročnih oltarjev (baročni visoki oltar Michaela Hönela (1632) in pieta Raphaela Donnerja (1741)), so omembe vredne poznoromanske freske v škofijski galeriji, v zahodnem krilu cerkve, ki so delo romanskega slikarstva 13. stoletja (1263). Zato je Avstrija nominirala baziliko v Krki za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine že leta 1994[1].

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 46°52′30″N 14°17′37″E / 46.875°N 14.29361°E / 46.875; 14.29361