Pojdi na vsebino

Zdenka Kidrič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zdenka Kidrič
Portret
RojstvoZdenka Armič[1]
20. september 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Ljubljana
Smrt20. december 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (99 let)
Ljubljana
Državljanstvo Cislajtanija
 Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Poklicpolitična komisarka, partizanka

Zdenka Kidrič (rojena Armič) - ilegalno ime Marjeta, slovenska partizanka, komunistka in prvoborka, * 20. september 1909, Ljubljana, Avstro-Ogrska20. december 2008, Ljubljana, Slovenija.

Leta 1930 je postala članica KPS, leta 1941 pa je stopila v narodnoosvobodilno borbo kot vodja VOS (Varnostnoobveščevalne službe KPS oz. OF). Pred tem je bila skupaj s Pepco Kardelj in Vido Tomšič je bila zaprta v gestapovskem zaporu v Begunjah na Gorenjskem; nato vse tri izpuščene. Kot odposlanka se je udeležila Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.

Poročena je bila z Borisom Kidričem. Njuna hčeri sta kemičarki Jurk(ic)a Kidrič in Marjetka Kidrič.

Otroštvo in šolanje

[uredi | uredi kodo]

Zdenka Kidrič je bila rojena 20. septembra 1909 v Ljubljani v malomeščanski družini s šestimi otroki. Oče Maksimiljan je bil trgovski potnik in zastopnik podjetja, ki se je ukvarjalo s prodajo moških srajc, mama pa je bila šivilja. Po očetovi smrti leta 1916 so se prilivi močno zmanjšali in družina je zašla v finančne težave. Štiri leta pozneje je umrla še mati, kar je pahnilo družino v brezup in še dodatno povečalo finančno stisko. Breme vseh skrbi in odgovornosti za preživetje družine je za nekaj časa padlo na Zdenkino najstarejšo sestro, ki je pozneje umrla v enem izmed nacističnih koncentracijskih taborišč.[2]

Zaradi pomanjkanja denarja je morala Zdenka že kot mladoletnica oditi k nunam, nakar ji je še uspelo dokončati trgovsko šolo. Po opravljeni šoli si je v vlogi odvetniške nameščenke našla delo v pisarni odvetnika Lokarja v Ljubljani - strastnega lovca.[2]

Srečanje z Borisom Kidričem

[uredi | uredi kodo]

Zdenka je leta 1930 v Lokarjevi pisarni spoznala tudi poznejšega moža Borisa Kidriča, ki so ga takrat po prizadevanju njenega delodajalca izpustili iz zapora. Boris je v tem času prebiral ogromno knjig, ljubil filozofijo in se nezadržno navduševal nad idejami komunistične ideologije. Oče France Kidrič je poslal sina Borisa v času njegovega otroštva k svojemu znancu Lokarju lovit kamniško divjad. Boris in Zdenka sta se srečala v odvetnikovi pisarni in se zaljubila.[2]

Napredovanja

[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja

[uredi | uredi kodo]
  • Siter, Daniel. 2022. "Življenjske zgodbe slovenskih partizank: primerjalni oris". Monitor ISH: revija za humanistične in družbene znanosti, letn. 24, št. 2, str. 79-123. Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. (COBISS)
  • Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 8, str. 97-102. Logatec, 2002

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. geni.com — 2006.
  2. 2,0 2,1 2,2 Siter, Daniel (2022). »Življenjske zgodbe slovenskih partizank: primerjalni oris« (PDF). Monitor ISH: revija za humanistične in družbene znanosti. Št. Letn. 24, št. 2, 2022, str. 79-123. Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. str. 100–101. COBISS 114155776. ISSN 1580-688X. Pridobljeno 8. septembra 2023.