Pepca Kardelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pepca Kardelj
Portret
Rojstvo20. februar 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Ljubljana
Smrt15. april 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (76 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Cislajtanija
Poklicpolitična komisarka, partizanka, političarka

Jožefa Pepca Kardelj (rojena Maček), slovenska partizanka, narodna herojinja in političarka, * 20. februar 1914, Spodnja Zadobrova15. april 1990, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Kot mlado dekle je delala v tovarni Saturnus. Leta 1935 je postala članica KPS, 1941 pa pristopila v NOB.

Konce decembra 1941 je bila ujeta s skupino komunistov, med katerimi je bil tudi Tone Tomšič. Po šestmesečni preiskavi jo je italijansko vojaško sodišče obsodilo na 18 let zapora. Po kapitulaciji Italije in po bivanju v zaporih Begunje, Benetke, Parma in Perugia je novembra 1943 z akcijo aktivistov slovenskega Rdečega križa pobegnila. Obiskovala je partijsko politično šolo in postala članica kontrolne komisije CK KPS. Njeno partizansko ime je bilo Pepina.[1] Na ustanovnem kongresu KPS, 17. aprila 1937, je bila Pepca edina ženska.

Po vojni se je borila za ustanavljanje krajevnih skupnosti, družbeno prehrano, samopostrežne trgovine. Postala je članica raznih aktivov, članica Sveta federacije, dobila je čin podpolkovnika JLA v rezervi. Bila je nosilka Parizanske spomenice 1941, Medalje za hrabrost, odlikovanja Red zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo, Medalje zasluge za ljudstvo z zlatim vencem, plakate občine Šiška, plakete Ilegalca, priznanja OF, zlatega znaka Sindikalov in posebne listine predsednici Koordinacijskega odbora Krajeva skupnost in družina.

Po smrti so iz ljubljanskih Žal neznanci ukradli njeno žaro, ki jo je policija kmalu našla in jo vrnila v grobnico. Veliko prahu je dvigalo tudi pismo, objavljeno v študentskem glasilu Tribuna 26. marca 1990,[2] malo pred njeno smrtjo, v katerem naj bi obsodila kontinuirano vladavino ene opcije in zločine komunizma ter se zavzemala za narodno spravo.

Družina in sorodniki[uredi | uredi kodo]

Poročena je bila z Edvardom Kardeljem. Bila je sestra slovenskega politika Ivana Mačka - Matije in mati pesnika Boruta Kardelja, ki se je ustrelil z njeno pištolo leta 1971. Umrla je za srčno kapjo.

Napredovanja[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]