Zavod svetega Stanislava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ljubljana - Zavod sv. Stanislava v Šentvidu
St. Stanislaus Institute - Sentvid Ljubljana Slovenia.JPG
Palača zavoda
Zavod svetega Stanislava is located in Ljubljana
Zavod svetega Stanislava
Lokacija Šentvid, vzhodno od železniške proge Ljubljana - Jesenice
Mestna občina Ljubljana
Koordinati 46°5′49.28″N 14°28′16.36″E / 46.0970222°N 14.4712111°E / 46.0970222; 14.4712111
Zgrajeno 1905 (glavno poslopje)
1911 (celoten kompleks)
RKD št. 16667 (opis enote)[1]

Zavod svetega Stanislava je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, stroški pa so bili temu primerni. Škof je prostore blagoslovil 21. septembra 1905.

Gimnazija je v Škofovih zavodih delovala do druge svetovne vojne, ko so stavbo izpraznili Nemci. Profesorji in dijaki so morali v nekaj urah zapustiti vse prostore in oditi. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.

Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, že 1. septembra 1993 pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, ponovno začel pouk.

Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom. 1. septembra 2008 je začela delovati tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja.

Od ponovne oživitve zavoda leta 1993 do leta 2000 je bil direktor zavoda Borut Košir, med letoma 2000 in 2006 je to funkcijo opravljal Anton Jamnik, od njegovega imenovanja za ljubljanskega pomožnega škofa pa zavod vodi Roman Globokar.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16667". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]