Josip Vrtovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Josip Vrtovec
Portret
Rojstvo 22. november 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Velike Žablje
Smrt 20. januar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (78 let)
Gorica
Narodnost slovenska
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Pan-Slavic flag.svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic zdravnik, psihiater
Zakonci Anica Rudolf
Starši Jože Vrtovec
Antonija Vrtovec (rojena Vidmar)
Sorodniki Dominik Vrtovec (sin)
Jože Vrtovec (sin)

Josip Vrtovec, slovenski zdravnik, * 22. november 1899, Velike Žablje, † 20. januar 1978, Gorica.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v družini krojača Jožeta Vrtovca. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo pa v Gorici (1910-1914) in na Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je leta 1918 tudi maturiral. Ljubil je glasbo in med počitnicami v domačem kraju vodil cerkveni pevski zbor. Po nasvetu domačega župnika se je odločil za študij medicine. Vpisal se je na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in tu končal 4 letnike, ter nadaljeval študij v Pragi in Gradcu, kjer je leta 1924 diplomiral. Po končanem študiju je sprejel službo v Higienskem zavodu v Ljubljani. Dve leti kasneje je odšel na strokovno izpopolnjevanje v Združene države Amerike. Po vrnitvi mu je bila zaupana ustanovitev prvega zdravstvenega doma v Mariboru (1929). V okviru zdravstvenega doma je vodil protituberkulozni in antirabični dispanzer, higienskoepidemiološki oddelek, serobakteriološki laboratorij (postopoma ustanovljen v letih 1929-1936) in šolsko polikliniko z dispanzerjem za dojenčke. Kot priznanje za zasluge s civilnem področju mu je kralj Peter II. podelil visoko odlikovanje red sv. Save [1]

Po nemški zasedbi Maribora 1941 je bil kot mnogo drugih rodoljubov aretiran in deportiran v Srbijo, od koder mu je uspelo kmalu priti v Ljubljano, od tam pa k družini na Črni Vrh nad Idrijo ter tam pomagati civilnemu prebivalstvu in partizanom. V času bitke pri Godoviču je organiziral partizansko bolnišnico v Zadlogu in v njej tudi operiral. Ob nemški ofenzivi septembra je skupaj z dr. Petrom Galo izvedel evakuacijo renjencev iz bolnišnice Zadlog na Križno goro (957 m) in dalje proti Krajnemu Dolu nad Črnim Vrhom. Za to prizadevanje je po osvoboditvi prejel priznanje in diplomo. Jeseni 1943 je bil ponovno aretiran in poslan v Gorico. Tu je po sili razmer moral sprejeti mesto primarija v psihiatrični bolnišnici, v kateri je nato služboval do upokojitve leta 1966.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Stetoskop Ta biografski članek o zdravstvenem delavcu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.