Branko Rozman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Branko Rozman
Portret
Rojstvo 31. marec 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Bohinjska Bistrica
Smrt 31. januar 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (85 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Argentina.svg Argentina
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklic pesnik, dramatik, urednik, prevajalec, duhovnik

Branko Rozman, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik, dramatik in urednik, * 31. marec 1925, Bohinjska Bistrica, † 31. januar 2011, Ljubljana[1].

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rozman je leta 1943 kot dijak stopil v vrste domobrancev in se skupaj z njimi 1945 umaknil na Koroško, od koder se je izselil v Argentino in tam končal študij bogoslovja. Posvečen je bil leta 1952 v Buenos Airesu. Leta 1955 pa je doktoriral v Adroguéju. Po letu 1965 je bil duhovnik med našimi zdomci v Münchnu ter urednik celovške mesečne revije Naša luč. V tem času je pripravil miniaturno izdajo pesmi, do tedaj v domovini še zamolčanega pesnika F. Balantiča, ki je izšla v Clevelandu, 1967. Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo.

Rozman je s pesmimi sodeloval v zborniku begunske poezije Naša pesem (Rim, 1947]) in izseljenskem periodičnem tisku Zbornik svobodne Slovenije, Duhovno življenje, Meddobje, Katoliški misijoni, samozaložbi pa so izšle z naslovom Na steni spi čas (Rim, 1954). Rozman je poleg pesmi objavljal tudi kratko prozo, uveljavil pa se je zlasti kot dramatik: Človek, ki je umoril Boga (1959), Obsodili so Kristusa (1962) in Roka za steno (1957).

Njegov krajši življenjepis je moč prebrati tudi na strani Mohorjeve družbe.

Rozman je napisal tudi številne članke z duhovno in družbeno problematiko, tako je znan njegov članek V Rogu ležimo pobiti, ki ga je leta 1968 priobčil v Buenos Airesu pod psevdonimom Tomaž Kovač.

Umrl je 31. januarja 2011 v Duhovniškem domu v Ljubljani. Pokopan je bil 4. februarja istega leta na ljubljanskih Žalah; pogreb je vodil škof Anton Jamnik[2].

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

Glej tudi[uredi | uredi kodo]