Mestna hranilnica ljubljanska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mestna hranilnica ljubljanska.jpg
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v Ljubljana-center
Mestna hranilnica ljubljanska
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Arhitekturni slogsecesija
NaslovČopova ulica 3, Ljubljana
Koordinati46°3′6.42″N 14°30′18.32″E / 46.0517833°N 14.5050889°E / 46.0517833; 14.5050889Koordinati: 46°3′6.42″N 14°30′18.32″E / 46.0517833°N 14.5050889°E / 46.0517833; 14.5050889
Začetek gradnje1903
Dokončano1904
Tehnični podatki
Število nadstropij3
Projektiranje in gradnja
ArhitektJosip Vancaš
Ljubljana - Mestna hranilnica
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.1584 (opis enote)[1]

Mestna hranilnica ljubljanska je bila ustanovljena leta 1889, čeprav je občinski svet Mestne občine Ljubljana sprejel sklep o ustanovitvi slovenske hranilnice in prva hranilniška pravila že 11.9.1883. Z rednim poslovanjem je Mestna hranilnica ljubljanska pričela 1.10.1889 ob 9. uri v prostorih Magistrata.

Bila je ena prvih slovenskih denarnih ustanov in prva konkurenca nemški Kranjski hranilnici, ki je bila do tedaj najpomembnejša v mestu, predvsem pa je najstarejša slovenska finančna institucija, ki s strankami posluje neprekinjeno vse od leta 1889.

Pobudnik gradnje poslopja hranilnice je bil ljubljanski župan Ivan Hribar. Na mednarodnem natečaju je projekt dobil prvo nagrado. Zgrajeno je bilo v letih 1903 in 1904 po načrtu Josipa Vancaša (1869-1933), sarajevskega arhitekta, ki je ustvaril mnoge znane zgradbe v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Poleg Mestne hranilnice je v Ljubljani zgradil še Ljudsko posojilnico in Grand hotel Union na Miklošičevi ulici, ki sta med najpomembnejšimi secesijskimi stavbami v mestu. Gradnjo je vodil ljubljanski stavbenik Filip Supančič.

Danes se nahaja v stavbi poslovalnica NLB. V pritličju so še drugi trgovski lokali, v zgornjih nadstropjih pa službeni prostori NLB.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Vhodni portal

Stavba Mestne hranilnice je znana po secesijskem pročelju, na katerem najbolj izstopa nadstrešek iz stekla in kovanega železa v obliki razprtih cvetnih listov. Je podoben a skromnejši kot tisti nad vhodom Urbančeve hiše. Nad vhodom je ohranjen edini originalni secesijski izvesek. Fasado krasita kipa, alegoriji trgovine in proizvodnje.

Bančna dvorana v prvem nadstropju je prav tako izdelana v secesijskem stilu. Ohranjen je štukaturni okras z enakimi motivi kot na pročelju, avtentični lestenci in kosi prvotnega pohištva. Jedkana stekla in ostala notranja oprema so bili izdelani kasneje.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1584". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]