Zavarovana območja Srbije
Zavarovana območja Srbije pokrivajo približno 5 % ozemlja države.[1] Zakon o varstvu narave[2] opredeljuje naslednje kategorije zavarovanih območij:
- Strogi naravni rezervat — Območje nespremenjenih naravnih značilnosti z reprezentativnimi ekosistemi, ki so namenjeni ohranjanju njegove biotske raznovrstnosti ter znanstvenim raziskavam in spremljanju.
- Posebni naravni rezervat – Območje nespremenjenih ali nekoliko spremenjenih naravnih danosti velikega pomena zaradi edinstvenosti in redkosti, ki vključuje habitate ogroženih vrst, namenjenih ohranjanju njegovih edinstvenih značilnosti, izobraževanju, omejenemu turizmu ter za znanstveno raziskovanje in monitoring.
- Narodni park — Območje z velikim številom raznolikih ekosistemov nacionalne vrednosti, z izjemnimi naravnimi značilnostmi in/ali kulturno dediščino, namenjeno ohranjanju naravnih virov ter izobraževalni, znanstveni in turistični uporabi.
- Naravni spomenik — Majhna nespremenjena ali nekoliko spremenjena naravna posebnost, objekt ali pojav, zlahka zaznaven in edinstven, z edinstvenimi naravnimi lastnostmi.
- Zavarovani habitat — območje, ki vključuje habitate ene ali več prosto živečih vrst.
- Krajina izjemnih značilnosti — Območje izjemnega videza s pomembno naravno in kulturno vrednostjo.
- Naravni park — Območje dobro ohranjenih naravnih vrednot z ohranjenimi naravnimi ekosistemi in slikovito krajino, namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izobraževalni, turistični, rekreacijski in znanstveni uporabi.
Narodni parki[uredi | uredi kodo]
V Srbiji je od leta 2007 5 narodnih parkov (IUCN II. kategorija) [3] in še en, ki je predlagan in je v postopku pridobitve statusa narodnega parka: [4] [5] Eden od teh (Šar planina) je na ozemlju Kosova. Čeprav je Kosovo leta 2008 razglasilo neodvisnost, srbska vlada tega ne priznava, zato je Šar planina še vedno navedena kot srbski narodni park.
| Narodni park [3] | Slika | Leto ustanovitve | Mesto / občina | Površina (km2) | Link |
|---|---|---|---|---|---|
| Džerdap |  |
1974 | Golubac, Majdanpek, Kladovo | 636.8 | [1] |
| Kopaonik |  |
1981 | Raška, Brus | 118.1 | [2] |
| Tara |  |
1981 | Bajina Bašta | 192.0 | [3] |
| Šar planina |  |
1993 | Štrpce, Kačanik, Prizren, Suva Reka | 390.0 | [4] |
| Fruška Gora |  |
1960 | Novi Sad, Sremski Karlovci, Beočin, Bačka Palanka, Šid, Sremska Mitrovica, Irig, Inđija | 253.9 | [5] |
| Stara Planina |  |
2022 (proposed) | Pirot, Dimitrovgrad, Zaječar, Knjaževac | 1,209.1 | |
| Kučaj-Beljanica |  |
2022 (proposed) | Žagubica, Bor, Despotovac, Boljevac | 453.7 |
Naravni rezervati[uredi | uredi kodo]
V Srbiji je 22 naravnih rezervatov (IUCN kategorije Ia) in še 6 takih, ki so v postopku pridobitve statusa naravnega rezervata. Razdeljeni so v dve skupini: strogi naravni rezervati in posebni naravni rezervati:
Naravni parki in krajine izjemnih značilnosti[uredi | uredi kodo]
Naravnih parkov in krajin izjemnih značilnosti (IUCN kategorija Ib) je 23 in še 8 takih, ki so v postopku pridobitve statusa naravnega parka ali krajine izjemnih značilnosti:
Naravni spomeniki[uredi | uredi kodo]
Trenutno je v Srbiji 64 naravnih spomenikov geološke dediščine in 225 spomenikov botanične dediščine (večinoma redka drevesa). Nekateri izmed najbolj znanih spomenikov geološke dediščine so: Resavska jama, Đavolja Varoš, Marmorna jama in Rugova kanjon.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Serbia and Montenegro: Country Environmental Analysis. World Bank/Ministry of Environmental Protection of Republic of Serbia. str. 40. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2011.
- ↑ Z A K O N O ZAŠTITI PRIRODE Arhivirano 2011-09-03 na Wayback Machine. (Law on the Protection of the Nature) (srbsko)
- ↑ »Serbia heading for sustainable tourism«. Serbia: Approaching the summit on sustainable development. Johannesburg: Ministry of Environmental Protection of Republic of Serbia. 26. april 2002. str. 24.