Golubac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Golubac
Golubac.JPG
Golubac se nahaja v Srbija
Golubac
Golubac
Zemljepisna lega v Srbiji
44°39′N 21°38′E / 44.650°N 21.633°E / 44.650; 21.633Koordinati: 44°39′N 21°38′E / 44.650°N 21.633°E / 44.650; 21.633
DržavaSrbija Srbija
OkrajBraničevski upravni okraj
ObčinaGolubac
Nadm. višina
87 m
Prebivalstvo
 (2002)[1]
 • Skupno1.896

Golubac (izvirno srbsko Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja. Leži na desni strani Donave, na vzhodu meji na Romunijo, na zahodu na Veliko Gradište in na jugu na Kučevo. V vasi živi 1655 prebivalcev, v občini pa je 8161 prebivalcev. Zaradi številnih bližnjih arheoloških najdišč in narodnega parka Đerdap je vas priljubljena turistična, ribiška in jadralska destinacija.

Kraj je poznan po obrambnih stolpih na obdonavski trdnjavi, ki stoji na rimskih temeljih.

Ime[uredi | uredi kodo]

Pogled na trdnjavo Golubac iz Donave

V srbščini mesto znano kot Golubac (Голубац), izhaja iz golub (golob) in se zato pogosto prevaja kot mesto golobov. Druga imena: romunsko Golubăț (znan tudi kot Golumbacu Mare ali Columbacu), madžarsko Galambóc, nemško Taubenberg in turško Güvercinlik pomeni golobnjak.

Zgodovinsko gledano je bilo v latinščini znano kot Columbria, kar je skrčenje (castrum) Columbaria, kar pomeni mesto golobov (latinsko Columba, grško kòlymbos), in kot mesto, ki izvira iz Cuppae v predrimskem obdobju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V rimskih in zgodnjebizantskih časih (1-6. stoletje) je bila trdnjava, imenovana Cuppae, in se je leta 554/5 našega štetja spremenila v mesto (Columbria).[2]

Arheološka najdišča vključujejo ostanke ene od miz rimskega cesarja Trajana pri Trajanovem mostu, najdene ob njegovi cesti skozi Donavska železna vrata; in rimska trdnjava Diana. Trdnjava Golubac, 4 km dolvodno, je iz 14. stoletja in je prav tako zanimiva. Trdnjava je bila prizorišče bitke proti Turkom leta 1428, kjer so Turki ujeli in usmrtili poljskega viteza Zawisza Czarnyja.

Karel I. Ogrski je osvojil trdnjavo leta 1334. Leta 1387 jo je oblegal Stefan Lazarević. Ko je v letih 1403–1404 postal madžarski zaveznik, je prejel veliko posesti, vključno s pomembno beograjsko in Golubačko trdnjavo. Turki so ga prvič zasedli leta 1391, nato pa ga je ponovno osvojil Péter Perényi. Ogrski kralj Sigismund je Golubac pridobil s pogodbo leta 1427, vendar ga je srbski kapitan prodal Turkom za dvanajst tisoč zlatih. Sigismund je v odgovor oblegal trdnjavo spomladi 1428, vendar je misija propadla, samega kralja so Turki skoraj ubili. Leta 1458 ga je Matija Korvin poskušal ponovno zavzeti, a so obleganje prekinili madžarski notranji spopadi.

Od leta 1929 do 1941 je bil Golubac del Moravske banovine Kraljevine Jugoslavije.

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju živi 1655 prebivalcev (census 2011).

To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma srbsko.

Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju
Demografija
Leto Št. prebivalcev
1948 1373
1953 1430
1961 1743
1971 1779
1981 1924
1991 1995 1909
2002 2072 1896
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Srbi
  
1.716 90,50%
Vlahi
  
88 4,64%
Romuni
  
19 1,00%
Črnogorci
  
11 0,58%
Jugoslovani
  
9 0,47%
Madžari
  
3 0,15%
Makedonci
  
3 0,15%
Hrvati
  
2 0,10%
Rusi
  
2 0,10%
Čehi
  
1 0,05%
Slovenci
  
1 0,05%
Bolgari
  
1 0,05%
Neznano
  
29 1,52%



Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09
  2. Notitia Dignitatum, the Synekdêmos and Prokopios’s Buildings IV.v.-vii, x
  3. Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]