Novi Pazar

Novi Pazar Нови Пазар
Mesto
Novi Pazar Zemljepisna lega v Srbiji
43°9′N 20°31′E
Država	Srbija
Okraj	Raški upravni okraj
Mesto	Novi Pazar
Nadm. višina	477 m
Prebivalstvo  (2022)
• Skupno	71.462
Poštna številka	36300 Novi Pazar
Klicna koda	+381 (0) 20
Avtomobilska oznaka	NP
Spletna stran	www.novipazar.rs

Novi Pazar (izvirno srbsko Нови Пазар) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine, slednja pa je del Raškega upravnega okraja.

Je največje mesto zgodovinske regije Sandžak in kulturno središče Bošnjakov v Srbiji. Prebivalstvo je mešano muslimansko-pravoslavno in v mestu stojijo številni spomeniki obeh kultur, kot sta Altun-alem džamija in cerkev svetih apostolov Petra in Pavla.

Zgodovina

Ime mesta izhaja iz besede »bazar«. V osmanskem obdobju se je imenovalo Yeni Pazar (yeni v turščini pomeni novi). Novi Pazar stoji v bližini ruševin Starega Rasa. Območje okoli gradu Ras je skupaj s Kosovom tvorilo srednjeveško srbsko državo Raško, kar dokazujejo ostanki številnih cerkva, samostanov in kopališč iz tega obdobja.

Leta 1460 je Isa-beg Isaković, osmansko-bosanski upravnik Sarajeva, v bližini starega Trgovišta – ki so ga Turki imenovali Eski Pazar (eski – stari) – ustanovil novi trg (Yeni Pazar), iz katerega se je razvilo mesto. Zaradi prometno ugodne lege in obilnih rudnih nahajališč je bil Novi Pazar od 15. do konca 17. stoletja cvetoče trgovsko mesto z veliko dubrovniško kolonijo. Osmanski popotnik Evlija Čelebi je med svojim obiskom mesta leta 1660 naštel 40–50 mahal (četrti), 23 džamij, 11 mesdžidov, 5 medres, 2 tekiji in številne druge stavbe. Med avstrijsko-turškimi vojnami so avstrijske čete in srbski uporniki mesto dvakrat opustošili, leta 1689 in 1737. Zaradi teh vojn in zaradi epidemij kuge je mesto v 18. in 19. stoletju izgubilo na pomenu. Lokalni begi so vzpostavili samovoljno vladavino, neodvisno od osmanske centralne uprave; tam se je naselilo le nekaj muslimanskih muhadžirjev iz Srbije in Črne gore.

Po določilih Berlinskega kongresa so avstro-ogrske čete leta 1878 zasedle zahodni del Novopazarskega sandžaka (tako imenovano »območje na Limu«), ki pa je z osmanskega vidika po tanzimatskih reformah predstavljalo del Kosovskega vilajeta. Po bosanski aneksijski krizi leta 1908 se je Avstro-Ogrska odpovedala svojim zahtevam po Sandžaku, ozemlje pa se je de facto vrnilo pod osmansko suverenost. Med prvo balkansko vojno je leta 1912 regijo osvojila Srbija in jo leta 1918 priključila Kraljevini SHS. Po letu 1912 se je veliko muslimanov iz Sandžaka izselilo v Turčijo, deloma zaradi diskriminacije s strani novih oblasti. Mesto je imelo leta 1836 7000 prebivalcev, leta 1913 13.433 in leta 1968 približno 23.000. Med drugo svetovno vojno so nekdanji Novopazarski sandžak zasedle italijanske čete in ga priključile fašističnemu protektoratu Velika Albanija. Po vojni je območje postalo del SR Srbije.

Leta 2002 je bila na pobudo tedanjega predsednika vlade Zorana Đinđića ustanovljena Univerza v Novem Pazarju.

Demografija

V naselju Novi Pazar je ob zadnjem popisu (2022) živelo 53 588 polnoletnih prebivalcev. Njihova povprečna starost je znašala 36,5 leta, s čimer je bil Novi Pazar drugo najmlajše mesto v Srbiji za Tutinom.

Etnična sestava prebivalstva je mešana z bošnjaško večino, v času zadnjih popisov pa je opazna rast števila prebivalcev. Po podatkih Rdečega križa v Novem Pazarju biva okoli 6000 beguncev iz BiH, Hrvaške, Makedonije in Kosova.

Pregled števila prebivalcev po letih 11992 14104 20706 28950 41099 51749 54604 66527 71462 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011 2022

Etnična sestava po popisu 2022 Bošnjaki    60.684 84,92% Srbi    6.067 8,49% Muslimani    913 1,28% Goranci    235 0,33% Albanci    158 0,22% Jugoslovani    68 0,10% Črnogorci    33 0,05% Romi    27 0,04% regionalna pripadnost    36 0,05% ostali    192 0,27% neopredeljeni, neznano    3.049 4,27%

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto
• Skupščina mesta Novi Pazar
• Turistična organizacija Novi Pazar