Kruševac
Kruševac Крушевац | |
|---|---|
 | |
  Kruševac Zemljepisna lega v Srbiji | |
| 43°35′0″N 21°19′36″E / 43.58333°N 21.32667°E | |
| Država |  Srbija |
| Okraj | Rasinski upravni okraj |
| Občina | Kruševac |
| Nadm. višina | 146 m |
| Prebivalstvo (2022)[1] | |
| • Skupno | 53.746 |
| Poštna številka | 37000 Kruševac |
| Klicna koda | +381 (0)37 |
| Avtomobilska oznaka | KŠ |
Kruševac je mesto v osrednji-južni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Rasinskega upravnega okraja ter sedež Kruševske pravoslavne eparhije.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kruševac je leta 1371 ustanovil knez Lazar Hrebeljanović kot prestolnico srednjeveške Srbije. Prvič se pojavi v pisnih virih v listini iz leta 1387, v kateri je knez potrdil trgovske pravice dubrovškim trgovcem. Po bitki na Kosovskemu polju leta 1389, v kateri je knez Lazar padel, je Kruševac ostal politično središče vladanja njegove žene, kneginje Milice, in kasneje sina Stefana, dokler ta prestolnice ni premaknil v Beograd. V 15. stoletju so mesto zavzeli Otomani, ki so mu dali tudi ime Aladža Hisar. Kruševac je ostal pod osmansko oblastjo več sto let, vse do popolne osvoboditve leta 1833 med drugo srbsko vstajo. Med drugo svetovno vojno so nemške okupacijske sile v okolici mesta izvedle množične smrti civilistov in partizanov. Danes je na tem območju spominski park Slobodište v spomin na žrtve.[2]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kruševac se nahaja v Kruševaški kotlini, v osrednjem delu Srbije, kjer se stikata reka Rasina in dolina Zapadne Morave. Ookolico tvorijo planine Jastrebac, Kopaonik, Gledićke planine in Željin. Takšen položaj zagotavlja ugodne klimatske razmere za kmetijstvo, predvsem za pridelavo žit, sadja in vinske trte.
Zaradi položaja na pomembnih prometnih povezavah med severom in jugom Srbije je Kruševac postal pomembno regionalno vozlišče, tako za železniški promet kot za cestno infrastrukturo. V okolici mesta so številna naravna bogastva, kot so gozdovi, rudniki in vodni viri, kar je vplivalo na razvoj industrije v regiji.[3]
Kultura in znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Osrednje mesto v zgodovini predstavlja arheološki park Lazarjev grad, kjer so ostanki srednjeveške utrdbe in bivalnega gradu, ki je nekoč služil kot sedež kneza Lazara. Tu so se odvijale politične in vojaške dejavnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj srednjeveške Srbije. Ena najbolj prepoznavnih kulturnih znamenitosti mesta je cerkev Lazarica, pravoslavna cerkev iz 14. stoletja, ki je znana po svojem moravskobizantskem slogu, bogatih freskah in ikonah. Cerkev ne predstavlja le verskega središča, ampak je tudi simbol zgodovinske in umetniške tradicije mesta.
Spominski park Slobodište je posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Park predstavlja kraj spomina, hkrati pa služi kot prostor za izobraževanje in refleksijo o preteklosti. Mesto je obdano tudi z naravnimi lepotami, kot je jezero Ćelije in bližnje planine, ki nudijo priložnosti za rekreacijo, pohodništvo in izlete, hkrati pa dopolnjujejo kulturno ponudbo.[4]
Demografija
[uredi | uredi kodo]Kruševac šteje okoli 54.000 prebivalcev na ožjem področju mesta in okoli 115.000 prebivalcev na področju cele občine. Večina prebivalcev je etničnih Srbov, manjšine pa vključujejo Rome, Makedonce in druge etnične skupine.
13862 | 16638 | 21957 | 29509 | 53071 | 58808 | 57347 | 58745 | 53746 | |
| 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2022 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine«. popis2022.stat.gov.rs. Pridobljeno 26. marca 2025.
- ↑ »City of Kruševac«. History of the City. Pridobljeno 27. januarja 2026.
- ↑ »Geography«. City of Kruševac. Pridobljeno 27. januarja 2026.
- ↑ »Kruševac«. Experience Serbia. National tourism organisation of Serbia. Pridobljeno 27. januarja 2026.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
