Uporabnik:Vitosmo/SARS-CoV-2

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Koronavirus (razločitev).
SARS-CoV-2, novi koronavirus, vuhanski koronavirus

Elektronska mikrografija vuhanskega koronavirusa, z značilno krono na obodu
 Animirani zemljevid Sveta prikazuje širjenje SARS-CoV-2.
Animirani zemljevid Sveta prikazuje širjenje SARS-CoV-2.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Riboviria
Deblo: incertae sedis
Red: Nidovirales
Družina: Coronaviridae
Rod: Betacoronavirus
Vrsta: SARS-CoV-2

korona virus 2 - hudi akutni respiratorni sindrom ( SARS-CoV-2 ), [1] prej znan pod začasnim imenom novi korona virus 2019 ( 2019-nCoV ), [2] [3] jel eno-vijačni, pozitivno-smerni virus RNA . [4] [5] Je nalezljiv za ljudi in povzročitelj pandemije korona virusne bolezni 2019 (COVID-19), ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za mednarodno skrb za javno zdravje . [6] [7]

SARS-CoV-2 je genetsko zelo blizu korona virusom netopirjev, iz katerih verjetno izvira . [8] [9] Za pojav pri ljudeh naj bi bil vpleten tudi vmesni rezervoar živali, kot so Liskavci. [10] S taksonomskega vidika je SARS-CoV-2 razvrščen kot sev vrste SARSr-CoV, to je korona virusa, ki je povezan z akutnim respiratornim sindromom.

Sev so prvič odkrili v Wuhanu na Kitajskem, zato ga včasih imenujejo "virus Wuhan" ali "Wuhanski korona virus". [11] [12] [13] [14] Ker Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje uporabo imen na geografski podlagi [15] [16] [17] in se želi izogniti zmedi z boleznijo SARS, virus v svojih sporočilih za javnost imenuje "za COVID-19 odgovoren virus" ali " COVID-19 virus ". [18] Tako virus kot bolezen širša javnost pogosto imenuje "korona virus", vendar znanstveniki in večina novinarjev običajno uporabljajo ustreznejše izraze. [19]

Virologija[uredi | uredi kodo]

Okužba[uredi | uredi kodo]

Prenos SARS-CoV-2 s človeka na človeka so potrdili ob pandemiji korona virusa 2019–20 . [7] Prenos se zgodi predvsem preko zaradi kašlja in kihanja izdihanih kapljic na razdalji do približno 2 metra . [20] [21] Drugi posredni vzrok okužbe je posredni stik prek okuženih površin. [22] Predhodne raziskave kažejo, da lahko virus na plastiki in jeklu preživi do tri dni, na kartonu pa največ en dan in na bakru do štiri ure [23]. Uporaba mila virus inaktivira. [24] V vzorcih blata okuženih ljudi so tudi našli virusno RNA. [25]

Ali je virus med obdobjem inkubacije kužen, ni gotovo. [26] 1. februarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) javila, da "prenos prek okuženih oseb, ki ne kažejo brez simptomov, verjetno ni glavni dejavnik prenosa". Vendar pa je epidemiološki model za začetni izbruh na Kitajskem nakazal, da je "širjenje infekcije, preden je prišlo do simptomov, lahko da značilno za dokumentirane okužbe" in da bi lahko subklinične okužbe bile vzrok za večino okužb. [27]

Rezervoar[uredi | uredi kodo]

Prve znane okužbe iz seva SARS-CoV-2 so odkrili v Wuhanu na Kitajskem. Kako je prišlo do prvega prenosa virusa na človeka in kdaj je sev postal patogen, ostaja dalje nejasno. [28] [29] [30] [31] Raziskave naravnega rezervoarja za sev virusa, ki je povzročil izbruh SARS 2002–2004, so odkrile pri netopirjih številne SARS podobne korona viruse, večinoma pri netopirjih rodu Rhinolophus podkev netopirjev; dve zaporedji v virusnih nukleinskih kislinah, odkriti v vzorcih iz Rhinolophus sinicus, kažeta 80-odstotno podobnost s SARS-CoV-2. [9] [32] [33] Tretje zaporedje virusne nukleinske kisline iz Rhinolophus affinis, vzorčeno v provinci Yunnan, z oznako RaTG13, ima 96% podobnost s SARS-CoV-2. [34] WHO meni, da so netopirji najverjetnejši naravni rezervoar SARS-CoV-2, [35] vendar razlike med korona virusom netopirja in SARS-CoV-2 kažejo, da so pri okužbi ljudi igral vlogo vmesni gostitelj. [36]

Metagenomska študija iz leta 2019 je pred tem razkrila, da je bil SARS-CoV, to je sev virusa, ki povzroča SARS, najbolj razširjen korona virus v vzorcu pangolinov Sunda . [37] 7. februarja 2020 so raziskovalci iz Guangzhouja javili, da je zaporedje virusne nukleinske kisline v vzorcu pangolina "99% identično" s SARS-CoV-2. [38] Objavljeni rezultati pravijo, da je "v proteinu S domena za vezavo receptorja pri novo odkritem Pangolin-CoV, praktično enaka kot v 2019-nCoV, z eno samo različno aminokislino." [39] Pangolini so zaščiteni v skladu s kitajsko zakonodajo, vendar lov na njih in trgovanje zaradi uporabe v tradicionalni kitajski medicini ostajata pogosta. [40]

Mikrobiologi in genetiki v Teksasu so neodvisno našli dokaze o prerazporeditvi korona virusov, ki kažejo na vpletenost pangolinov v izvor SARS-CoV-2. [41] Kljub temu pa korona virusi pangolina, ki so jih do zdaj našli, delijo le 92% svojih celotnih genomov s SARS-CoV-2, zaradi česar so SARS-CoV-2 manj podobni kot RaTG13. [42] To za dokaz, da so pangolini vmesni gostitelji, ne zadostuje; V primerjavi s tem je pri virusu SARS, ki je odgovoren za izbruh 2002–2004, 99,8% genoma identičnih z znanim civet korona virusom. [36]

Filogenetika in taksonomija[uredi | uredi kodo]

filogenetsko drevo COVID-19
Filogenetsko drevo COVID-19 NCBI gemon-ID MN908947 Dolžina genoma 19,903 baz Leto analize 2020

SARS-CoV-2 spada v obširno družino virusov, ki so znani pod imenom korona virusi . Genom je z eno-vijačna, pozitivno-smerna RNA (+ ssRNA). Drugi korona virusi lahko povzročijo bolezni, ki segajo od navadnega prehlada do težjih bolezni, kot je dihalni sindrom na Bližnjem vzhodu (MERS). To je sedmi korona virus, za katerega se ve, da okuži ljudi, po 229E, NL63, OC43, HKU1, Mers-CoV in prvotnem virusu SARS-CoV. [43]

Tako kot SARS-u soroden sev, odgovoren za izbruh SAR 2003, je tudi SARS-CoV-2 član podvrste Sarbecovirus ( beta-CoV sev B). [44] [45] [46] Njegov RNA genom je dolg približno 30-000 baz. [5] SARS-CoV-2 je edinstven med znanimi beta korona virusi po tem, da vključuje mesto za večbazno cepitev, kar povečuje patogenost in prenosljivost pri drugih virusih. [31] [47] [48]

Z zadostnim številom sekvenciranih genomov je mogoče rekonstruirati filogenetsko drevo in zgodovino mutacij v družini virusov. Do 12. januarja 2020 so Kitajski center za nadzor in preprečevanje bolezni (CCDC) in druge institucije iz Wuhana izolirale in objavile pet genomov SARS-CoV-2; [5] [49] do 30. januarja 2020 je število genomov poraslo na 42. [50] Filogenetska analiza teh vzorcev je pokazala, da so "tesno sorodni, z največ sedmimi mutacijami glede na skupnega prednika ", kar pomeni, da je do prve okužbe pri ljudeh prišlo novembra ali decembra 2019. Od 13.  2020 (2020 -Napaka v izrazu: Neprepoznana beseda »march«.-13) je bilo javno dostopnih 410 genomov SARS-CoV-2, vzorčenih na petih celinah. [51]

Mednarodni odbor za taksonomijo virusov (ICTV) je 11. februarja 2020 objavil, da so po obstoječih pravilih, ki izračunavajo hierarhične odnose med korona virusi na podlagi petih ohranjenih zaporedij nukleinskih kislin, razlike med virusom s takratnim imenom 2019-nCoV, in sevom virusa iz izbruha SAR 2003 leta ne zadostujejo zato, da se opredelita kot dve ločeni vrsti. Zato so 2019-nCoV opredelili kot sev korona virusa, povezanega s hudim akutnim respiratornim sindromom .

Strukturna biologija[uredi | uredi kodo]

Ponazoritev viriona SARSr-CoV

Virion SARS-CoV-2 ima premer približno 50–200 nanometrov . [52] Tako kot drugi korona virusi ima tudi SARS-CoV-2 štiri strukturne beljakovine, znane kot S (spike - konica), E (envelopa), M (membrana) in N ( nukleokapsid); protein N hrani genom RNA, proteini S, E in M skupaj pa tvorijo virusno ovojnico . [53] Konica, ki jo je videti na atomski ravni s kriogenim elektronskim mikroskopom, [54] [55] je protein, s katerim se virus zasidra na membrano gostiteljske celice.

Modelni poskusi modeliranja beljakovin na beljakovinskem proteinu virusa na proteinu konice so hitro nakazali, da ima SARS-CoV-2 zadostno afiniteto za receptorje encima za pretvorbo angiotenzina 2 (angiotensin converting enzyme 2 - ACE2) v človeških celicah, da jih lahko uporabi kot vrata v celico . [56] Do 22. januarja 2020 sta dve skupini (skupina na Kitajskem, ki raziskuje celoten genom virusa, in skupina v ZDA, ki je neodvisno uporabila metode obratne genetike ) neodvisno druga od druge eksperimentalno dokazali, da ACE2 lahko deluje kot receptor za SARS-CoV-2. [57] [58] [59] [60] [61] Študije so pokazale, da ima SARS-CoV-2 večjo afiniteto za človeški ACE2 kot pa prvotni sev virusa SARS. [54] SARS-CoV-2 lahko da tudi uporablja basigin za vstop v celico. [62]

Predpriprava koničnega proteina s transmembransko proteazo serin 2 (TMPRSS2) je bistvena za vstop SARS-CoV-2. [63] Potem ko se virion SARS-CoV-2 pritrdi na ciljno celico, celična proteaza TMPRSS2 razreže konični protein virusa in izpostavi fuzijski peptid. Virion nato v celico sprosti RNA in jo prisili, da ustvarja kopije virusa, ki se širijo v sosednje celice. SARS-CoV-2 tvori vsaj tri virulentne agente, ki spodbujajo izločanje novih virionov iz celic gostiteljic in zavirajo imunski odziv . [53]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Micrograph of SARS-CoV-2 virus particles, isolated from a patient
Mikrografija virusa SARS-CoV-2 (rdeča), izolirana med pandemijo korona virusa 2019–20

S stališča nizki spremenljivosti, ki jo kažejo doslej znane SARS-cov-2 genomske sekvence SARS-cov-2, naj bi sev zdravstveni organi odkrili po nekaj tednih od njegovega pojava pri ljudeh pozno 2019. [28] [64] Najstarejši trenutno znani primer okužbe naj bi bili odkrili 17. novembra 2019. [65] Nato se je virus razširil na vse pokrajine Kitajske in v več kot sto drugih držav v Aziji, Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki, Afriki in Oceaniji. Prenos virusa s človeka na človeka je bil potrjen v vseh teh regijah. [7] [66] [67] [68] [69] [70] 30. januarja 2020 je SARS-CoV-2 Svetovna zdravstvena organizacija [6] [71] razglasila za mednarodno zaskrbljenost v javnem zdravju, 11. marca 2020 pa je SZO razglasila pandemijo . [72] [73]

23 Marca 2020 13:30 UTC je bilo 350,536 potrjenih primerov okužbe, od tega 81,496 v celinski Kitajski. [72] Delež okužb, za katere se infekcija potrdi ali napreduje do diagnosticirane bolezni, sicer ostaja nejasen, [74] vendar je en od matematičnih modelov na dan 25. januarja 2020 število ljudi, okuženih samo v Wuhanu, ocenil na 75.815, na število, ki je občutno višje, kot je bilo število potrjenih okužb. [75] Skupno število smrti zaradi virusa je dne 23 marca 2020 znašalo 15,328, 100,182 tpa je ozdravelo.. Pod tretjino vseh smrti se je zgodilo v provinci Hubei, kjer se nahaja Wuhan. Pred 24. februarjem 2020 je bil delež nad 95%. [76] [77]

Osnovna reprodukcijska številka ( ) za virus se ceni na med 1,4 in 3,9. [78] [79] Z drugo besedo, vsaka okužba z virusom naj bi povzročila od 1,4 do 3,9 novih okužb, če noben član skupnosti ni imun in če se ne ukrepa preventivno.

4. 3. 2020 so v laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete odkrili prvi primer okužbe z novim korona virusom v Sloveniji.[80] 11. 3. je bilo potrjenih 57 primerov okuženih.[81] V ljubljanskem UKC so 26. 2. 2020 prepovedali vse obiske hospitaliziranih bolnikov, 5. 3. pa ukinili tudi osebno naročanje.[82] Svet za nacionalno varnost je sprejel ukrepe za zajezitev širjenja korona virusa, med drugim se je z 10. 3. 2020 spremenila odredba o prepovedi zbiranja na javnih prostorih zaprtega tipa v Sloveniji: meja se je s 500 oseb znižala na 100.[83] 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija širjenje virusa razglasila za pandemijo.[84] 12. 3. 2020 je Republika Slovenija zaradi hitrega naraščanja števila okuženih razglasila izredne razmere z epidemijo. 18. 3. 2020 je število okuženih na svetu preseglo 200.000 ljudi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Coronavirus disease named Covid-19«. BBC News Online. 11. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2020. Pridobljeno 15. februarja 2020.
  2. ↑ »Healthcare Professionals: Frequently Asked Questions and Answers«. United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 11. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 15. februarja 2020.
  3. ↑ »About Novel Coronavirus (2019-nCoV)«. United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 11. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2020. Pridobljeno 25. februarja 2020.
  4. ↑ »New-type coronavirus causes pneumonia in Wuhan: expert«. Xinhua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2020. Pridobljeno 9. januarja 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »CoV2020«. GISAID EpifluDB. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2020. Pridobljeno 12. januarja 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 »W.H.O. Declares Global Emergency as Wuhan Coronavirus Spreads«. 30. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 »A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster«. The Lancet. Zv. 395, št. 10223. Februar 2020. str. 514–523. doi:10.1016/S0140-6736(20)30154-9. PMID 31986261. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  8. ↑ »Another Decade, Another Coronavirus«. The New England Journal of Medicine. Zv. 382, št. 8. Februar 2020. str. 760–762. doi:10.1056/NEJMe2001126. PMID 31978944.
  9. ↑ 9,0 9,1 »The 2019-new coronavirus epidemic: Evidence for virus evolution«. Journal of Medical Virology. Zv. 92, št. 4. april 2020. str. 455–459. doi:10.1002/jmv.25688. PMID 31994738.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ »Coronavirus: From bats to pangolins, how do viruses reach us?«. Deutsche Welle. 7. februar 2020. Pridobljeno 13. marca 2020.
  11. ↑ »How Does Wuhan Coronavirus Compare with MERS, SARS and the Common Cold?«. NPR. 22. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2020. Pridobljeno 3. februarja 2020.
  12. ↑ »What you need to know about the Wuhan coronavirus«. Nature. 24. januar 2020. doi:10.1038/d41586-020-00209-y. ISSN 0028-0836.
  13. ↑ »GOP lawmakers continue to use 'Wuhan virus' or 'Chinese coronavirus'«. NBC News. 12. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2020. Pridobljeno 19. marca 2020.
  14. ↑ »McCarthy knocks Dems after they claim saying 'Chinese coronavirus' is racist«. Fox News. 11. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2020. Pridobljeno 12. marca 2020.
  15. ↑ (poročilo). {{navedi report}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  16. ↑ Taylor-Coleman, Jasmine (5. februar 2020). »How the new coronavirus will finally get a proper name«. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2020. Pridobljeno 6. februarja 2020.
  17. ↑ World Health Organization best practices for the naming of new human infectious diseases (poročilo).
  18. ↑ »Naming the coronavirus disease (COVID-2019) and the virus that causes it«. World Health Organization. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2020. Pridobljeno 24. februarja 2020. From a risk communications perspective, using the name SARS can have unintended consequences in terms of creating unnecessary fear for some populations.... For that reason and others, WHO has begun referring to the virus as "the virus responsible for COVID-19" or "the COVID-19 virus" when communicating with the public. Neither of these designations are [sic] intended as replacements for the official name of the virus as agreed by the ICTV.
  19. ↑ »We Spoke to Six Americans with Coronavirus«. 4. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2020. Pridobljeno 16. marca 2020.
  20. ↑ »How does coronavirus spread?«. NBC News. 25. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2020. Pridobljeno 13. marca 2020.
  21. ↑ »How COVID-19 Spreads«. U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). 27. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2020. Pridobljeno 29. januarja 2020.
  22. ↑ »Getting your workplace ready for COVID-19« (PDF). World Health Organization. 27. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. marca 2020. Pridobljeno 3. marca 2020.
  23. ↑ »Correspondence: Aerosol and Surface Stability of SARS-CoV-2 as Compared with SARS-CoV-1«. The New England Journal of Medicine. 17. marec 2020. doi:10.1056/NEJMc2004973. PMID 32182409. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)Vzdrževanje CS1: datum in leto (povezava)
  24. ↑ Yong, Ed (20. marec 2020). »Why the Coronavirus Has Been So Successful«. The Atlantic (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2020. Pridobljeno 20. marca 2020.
  25. ↑ »First Case of 2019 Novel Coronavirus in the United States«. The New England Journal of Medicine. Zv. 382, št. 10. Marec 2020. str. 929–936. doi:10.1056/NEJMoa2001191. PMID 32004427. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  26. ↑ »Study claiming new coronavirus can be transmitted by people without symptoms was flawed«. Science. Februar 2020. doi:10.1126/science.abb1524.
  27. ↑ »Substantial undocumented infection facilitates the rapid dissemination of novel coronavirus (SARS-CoV2)«. Science. 16. marec 2020. str. eabb3221. doi:10.1126/science.abb3221. PMID 32179701. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2020. Pridobljeno 17. marca 2020. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  28. ↑ 28,0 28,1 »Wuhan seafood market may not be source of novel virus spreading globally«. Science. Januar 2020. doi:10.1126/science.abb0611. ISSN 0036-8075.
  29. ↑ »We're still not sure where the Wuhan coronavirus really came from«. Popular Science. 28. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2020. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  30. ↑ »Decoding evolution and transmissions of novel pneumonia coronavirus using the whole genomic data«. 21. februar 2020. doi:10.12074/202002.00033. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2020. Pridobljeno 25. februarja 2020. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč); Prezrt neznani parameter |doi_brokendate= (predlagano je |doi-broken-date=) (pomoč)
  31. ↑ 31,0 31,1 »Correspondence: The proximal origin of SARS-CoV-2«. Nature Medicine. 17. marec 2020. str. 1–3. doi:10.1038/s41591-020-0820-9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2020. Pridobljeno 18. marca 2020. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  32. ↑ »Bat SARS-like coronavirus isolate bat-SL-CoVZC45, complete genome«. National Center for Biotechnology Information (NCBI). 15. februar 2020. Pridobljeno 15. februarja 2020. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  33. ↑ »Bat SARS-like coronavirus isolate bat-SL-CoVZXC21, complete genome«. National Center for Biotechnology Information (NCBI). 15. februar 2020. Pridobljeno 15. februarja 2020. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  34. ↑ »Bat coronavirus isolate RaTG13, complete genome«. National Center for Biotechnology Information (NCBI). 10. februar 2020. Pridobljeno 5. marca 2020. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  35. ↑ »Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)« (PDF). World Health Organization (WHO). 24. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. februarja 2020. Pridobljeno 5. marca 2020. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  36. ↑ 36,0 36,1 »Mystery deepens over animal source of coronavirus«. Nature. Zv. 579, št. 7797. 26. februar 2020. str. 18–19. Bibcode:2020Natur.579...18C. doi:10.1038/d41586-020-00548-w. PMID 32127703.
  37. ↑ »Viral Metagenomics Revealed Sendai Virus and Coronavirus Infection of Malayan Pangolins (Manis javanica)«. Viruses. Zv. 11, št. 11. Oktober 2019. str. 979. doi:10.3390/v11110979. PMC 6893680. PMID 31652964.
  38. ↑ »Did pangolins spread the China coronavirus to people?«. Nature. 7. februar 2020. doi:10.1038/d41586-020-00364-2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2020. Pridobljeno 12. februarja 2020.
  39. ↑ »Isolation and Characterization of 2019-nCoV-like Coronavirus from Malayan Pangolins«. bioRxiv (preprint). Februar 2020. doi:10.1101/2020.02.17.951335.
  40. ↑ Kelly, Guy (1. januar 2015). »Pangolins: 13 facts about the world's most hunted animal«. The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2019. Pridobljeno 9. marca 2020.
  41. ↑ »Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019«. bioRxiv (preprint). Februar 2020. doi:10.1101/2020.02.07.939207.
  42. ↑ »Probable Pangolin Origin of SARS-CoV-2 Associated with the COVID-19 Outbreak«. Current Biology. Zv. 30. 19. marec 2020. str. 1–6. doi:10.1016/j.cub.2020.03.022. PMID 32197085.
  43. ↑ »A Novel Coronavirus from Patients with Pneumonia in China, 2019«. The New England Journal of Medicine. Zv. 382, št. 8. Februar 2020. str. 727–733. doi:10.1056/NEJMoa2001017. PMID 31978945. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  44. ↑ »The continuing 2019-nCoV epidemic threat of novel coronaviruses to global health – The latest 2019 novel coronavirus outbreak in Wuhan, China«. International Journal of Infectious Diseases. Zv. 91. Februar 2020. str. 264–266. doi:10.1016/j.ijid.2020.01.009. PMID 31953166. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč) prostodostopna publikacija
  45. ↑ »Phylogeny of SARS-like betacoronaviruses«. nextstrain. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2020. Pridobljeno 18. januarja 2020.
  46. ↑ »Global Epidemiology of Bat Coronaviruses«. Viruses. Zv. 11, št. 2. Februar 2019. str. 174. doi:10.3390/v11020174. PMC 6409556. PMID 30791586.
  47. ↑ »Structure, function and antigenicity of the SARS-CoV-2 spike glycoprotein«. Cell. 9. marec 2020. doi:10.1016/j.cell.2020.02.058. PMID 32155444. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  48. ↑ »The spike glycoprotein of the new coronavirus 2019-nCoV contains a furin-like cleavage site absent in CoV of the same clade«. Antiviral Research. Zv. 176. Februar 2020. str. 104742. doi:10.1016/j.antiviral.2020.104742. PMID 32057769. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  49. ↑ »Initial genome release of novel coronavirus«. Virological. 11. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2020. Pridobljeno 12. januarja 2020.
  50. ↑ »Genomic analysis of nCoV spread: Situation report 2020-01-30«. nextstrain.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2020. Pridobljeno 18. marca 2020. {{navedi splet}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  51. ↑ »Genomic analysis of COVID-19 spread: Situation report 2020-03-13«. nextstrain.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2020. Pridobljeno 18. marca 2020. {{navedi splet}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  52. ↑ »Epidemiological and clinical characteristics of 99 cases of 2019 novel coronavirus pneumonia in Wuhan, China: a descriptive study«. The Lancet. Zv. 395, št. 10223. 15. februar 2020. str. 507–513. doi:10.1016/S0140-6736(20)30211-7. PMID 32007143. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2020. Pridobljeno 9. marca 2020. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  53. ↑ 53,0 53,1 »Analysis of therapeutic targets for SARS-CoV-2 and discovery of potential drugs by computational methods«. Acta Pharmaceutica Sinica B. Februar 2020. doi:10.1016/j.apsb.2020.02.008. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  54. ↑ 54,0 54,1 »Cryo-EM structure of the 2019-nCoV spike in the prefusion conformation«. Science. Zv. 367, št. 6483. Februar 2020. str. 1260–1263. Bibcode:2020Sci...367.1260W. doi:10.1126/science.abb2507. PMID 32075877. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  55. ↑ »Scientists Create Atomic-Level Image of the New Coronavirus's Potential Achilles Heel«. Gizmodo. 19. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2020. Pridobljeno 13. marca 2020.
  56. ↑ »Evolution of the novel coronavirus from the ongoing Wuhan outbreak and modeling of its spike protein for risk of human transmission«. Science China Life Sciences. Zv. 63, št. 3. Marec 2020. str. 457–460. doi:10.1007/s11427-020-1637-5. PMID 32009228. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  57. ↑ »Functional assessment of cell entry and receptor usage for lineage B β-coronaviruses, including 2019-nCoV«. bioRxiv (preprint). Januar 2020. doi:10.1101/2020.01.22.915660.
  58. ↑ »Functional assessment of cell entry and receptor usage for SARS-CoV-2 and other lineage B betacoronaviruses«. Nature Microbiology. Februar 2020. doi:10.1038/s41564-020-0688-y. PMID 32094589.
  59. ↑ »Genomic Characterization of the 2019 Novel Coronavirus«. The New England Journal of Medicine. Pridobljeno 9. februarja 2020.
  60. ↑ »Return of the Coronavirus: 2019-nCoV«. Viruses. Zv. 12, št. 2. Januar 2020. str. 135. doi:10.3390/v12020135. PMID 31991541.
  61. ↑ »Genomic characterisation and epidemiology of 2019 novel coronavirus: implications for virus origins and receptor binding«. The Lancet. Zv. 395, št. 10224. Februar 2020. str. 565–574. doi:10.1016/S0140-6736(20)30251-8. PMID 32007145. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  62. ↑ »SARS-CoV-2 invades host cells via a novel route: CD147-spike protein«. bioRxiv (preprint). 2020. doi:10.1101/2020.03.14.988345. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  63. ↑ »SARS-CoV-2 Cell Entry Depends on ACE2 and TMPRSS2 and Is Blocked by a Clinically Proven Protease Inhibitor«. Cell. Zv. 181. 16. april 2020. str. 1–10. doi:10.1016/j.cell.2020.02.052. PMID 32142651. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  64. ↑ »What We Know Today about Coronavirus SARS-CoV-2 and Where Do We Go from Here«. Genetic Engineering and Biotechnology News. 19. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2020. Pridobljeno 13. marca 2020.
  65. ↑ »Coronavirus: China's first confirmed Covid-19 case traced back to November 17«. 13. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2020. Pridobljeno 16. marca 2020.
  66. ↑ »Transmission of 2019-nCoV Infection from an Asymptomatic Contact in Germany«. The New England Journal of Medicine. Zv. 382, št. 10. Marec 2020. str. 970–971. doi:10.1056/NEJMc2001468. PMID 32003551. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  67. ↑ »The Coronavirus Is Now Infecting More People Outside China«. Wired. 30. januar 2020. Pridobljeno 13. marca 2020.
  68. ↑ »Coronavirus: Singapore reports first cases of local transmission; 4 out of 6 new cases did not travel to China«. The Straits Times. 4. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2020. Pridobljeno 5. februarja 2020.
  69. ↑ »Ecuador confirms five new cases of coronavirus, all close to initial patient«. Reuters. 2. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2020. Pridobljeno 5. marca 2020.
  70. ↑ »Algeria confirms two more coronavirus cases«. Reuters. 2. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2020. Pridobljeno 5. marca 2020.
  71. ↑ »Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)« (tiskovna objava). 30. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2020. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  72. ↑ »Coronavirus Declared Pandemic by World Health Organization«. 11. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2020. Pridobljeno 12. marca 2020.
  73. ↑ »WHO Director-General's opening remarks at the media briefing on COVID-19 - 11 March 2020« (tiskovna objava). 11. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2020. Pridobljeno 12. marca 2020.
  74. ↑ »Limited data on coronavirus may be skewing assumptions about severity«. STAT. 30. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2020. Pridobljeno 13. marca 2020.
  75. ↑ »Nowcasting and forecasting the potential domestic and international spread of the 2019-nCoV outbreak originating in Wuhan, China: a modelling study«. The Lancet. Zv. 395, št. 10225. Februar 2020. str. 689–697. doi:10.1016/S0140-6736(20)30260-9. PMID 32014114.
  76. ↑ »Coronavirus deaths leap in China as countries struggle to evacuate citizens«. The Guardian. 30. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2020. Pridobljeno 10. marca 2020.
  77. ↑ »Coronavirus: China to repay Africa in safeguarding public health«. The Sun. 25. februar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2020. Pridobljeno 10. marca 2020.
  78. ↑ »Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia«. The New England Journal of Medicine. Januar 2020. doi:10.1056/NEJMoa2001316. PMID 31995857. {{navedi revijo}}: Neveljaven |display-authors=6 (pomoč)
  79. ↑ »Pattern of early human-to-human transmission of Wuhan 2019 novel coronavirus (2019-nCoV), December 2019 to January 2020«. Euro Surveillance. Zv. 25, št. 4. Januar 2020. doi:10.2807/1560-7917.ES.2020.25.4.2000058. PMC 7001239. PMID 32019669.
  80. ↑ »Prvi potrjeni primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji«. www.rtvslo.si. Pridobljeno 4. marca 2020.
  81. ↑ »Še dva nova primera, število okuženih naraslo na 25«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. marca 2020.
  82. ↑ »Omejitve obiskov - UKC Ljubljana«. www.kclj.si. Pridobljeno 10. marca 2020.
  83. ↑ »Svet za nacionalno varnost sprejel ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 10. marca 2020.
  84. ↑ www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/who-novi-koronavirus-razglasil-za-pandemijo/516812. Pridobljeno 11. marca 2020. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)

Napaka pri navajanju: Sklic definiran v seznamu imenovan "NatureZhou" ni uporabljen v vsebini (glej stran pomoči).

Napaka pri navajanju: Sklic definiran v seznamu imenovan "CoronavirusStudyGroup" ni uporabljen v vsebini (glej stran pomoči).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Vitosmo/SARS-CoV-2&oldid=5555929«