Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mojca Vogelnik

Marjan Tomki SI/Peskovnik/Mojca Vogelnik

Mojca Vogelnik [Mójca Vógelnik], slovenska arhitektka, pisateljica, producentka, režiserka, scenografinja * 1941, Ljubljana, † 2003, Ljubljana.

Otroštvo

Rodila se je v prvem letu druge svetovne vojne arhitektki in (pri Meti Vidmar šolani) plesalki modernega plesa Mariji Vogelnik, rojeni Grafenauer, ter juristu ter ekonomistu in - tedaj - mestnemu statistiku Dolfetu Vogelniku rodil prvi otrok, hči s koroškim imenom za Marijo, Mojca.

Vojna leta je v večinoma z mamo vred preživela v velikem stanovanju velike družine svojega deda Ivana Grafenauerja v Medijatovi hiši v Ljubljani, ker je bil oče najprej odpeljan na Tremite v Italiji, potem pa delal pri organizaciji prekomorskih brigad v okolici Barija. Od tam pa je bil z (kateri general je že bil) s činom majorja poslan na nekaj poti v tujino (med drugim pridobiti Slovence, ki so bili zajeti mobilizirani v Italijanske enote v severni Afriki, za prekomorske brigade). (tu bom dodal vire, ki so že uporabljeni ali pripravljeni za članek o očetu). Od tam je bil poslan na Vis, kje je bil decemba 1944 soustanovitelj in pomemben organizator nove jugoslovanske statistične službe, potem pa šel z njo vred hkrati z vrhovnim štabom v osvobojeni Beograd.

Tam je imel še naprej naloge pri organizaciji in vodenju jugoslovanske statistične službe in tja sta se po osvoboditvi iz Ljubljane preselili tudi Mojca in njena mama Marija, ki je po tem v Beogradu študirala - in doštudirala - še slikarstvo. Mojca je v Beogradu začela hoditi v šolo - in tudi temeljito spoznala tisto okolje in kulturo, recimo pesmico, ki je spremljala gibalno igro in katere začetka se spomnim:

Prišla majka s kolodvora, aija ija oooo,
Kaj bi rada majka s kolodvora, aija ija oooo...

V Beogradu se je rodila tudi Mojčina mlajša sestrica Eka. Ne samo to, prav približno pet let starejša Mojca si je takrat tudi izmislila in uvedla predelavo sestrinega imena Alenka => Lenka => Eka, v ime ki je bilo sestrici dovolj všeč, da ga je obdržala v zrela leta kot umetniško ime, po katerem jo vsi poznajo (tudi tisti, ki rešujejo križanke), Eka. Starši so se veliko in z veseljem ukvarjali z Mojco, tako da je Mojca znala pri petih letih brati in pisati.

Umetniški razvoj in šolanje

Mojčina mati je bila Plečnikova študentka, ki je bila ilustratorka že prej in je v času, ko sta bili sestrici v Beogradu majhni, študirala še slikarstvo in grafiko. Ker tudi Marija Vogelnikova nikoli ni podcenjevala otrok, sta se obe deklici tudi v to smer v pomembni meri strokovno oblikovali že v družinskem okolju.

Strokovno se je (iz)oblikovala že v družinskem okolju: njena mati Marija Grafenauer je bila Plečnikova študentka, plesalka modernega plesa in slikarka, sestra Alenka (Eka) pa je bila prav tako arhitektka.

Ko so se leta 1952 vrnili v Ljubljano, je Mojca ob klasični gimnaziji je obiskovala tudi šolo klavirja in šolo sodobnega umetniškega plesa Mete Vidmar.

Leta 1966 je diplomirala pri prof. Ravnikarju na oddelku za arhitekturo s temo Vas na ježi.

Smer B ali slovenski Bauhaus je v začetku šestdesetih let 20. stoletja pri nas na Oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani uvedel prof. Edvard Ravnikar. Mojca pripada prvi generaciji oblikovalske smeri B ali slovenskega Bauhausa. Njen oče Dolfe Vogelnik (tedaj že tudi profesor na Univerzi v Ljubljani in mednarodno priznan statistik, zlasti za področje demografije) je kot rektor Univerze v Ljubljani tudi veliko pripomogel k uveljavitvi reforme študija na univerzi in smeri B.

Med 1967–1970 je bila zaposlena na RTV Ljubljana kot scenografka in ob delu končala tri letnike režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Od 1973 dalje ji je bil priznan status samostojne umetnice. Med 1974–1977 je delala kot mlajši dramaturg v ljubljanski Drami, nato je snemala eksperimentalne filme in plesne TV oddaje za ljubljansko in koprsko televizijo.

Leta 1979 je magistrirala na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, na Pedagoški fakulteti pa je pripravljala doktorsko disertacijo s temo Pomoč z umetnostjo – teoretske utemeljitve in možnosti uporabe v Sloveniji. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, Londonu, Stockholmu, Salzburgu in Avignonu.

Izkušnja, povezana s smerjo B, ki je trajala le slabi dve leti, je Mojco Vogelnik osebnostno oblikovala, njen opus je raznolik in bogat, hkrati pa je ena redkih, ki je polje delovanja razširila na druga umetniška (in družbena) področja.

Družina

Njena mlajša sestra je arhitektka, slikarka, kostumografka, režiserka, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, tudi avtorica besedila in glasbe Eka Vogelnik

Mojca se je poročila s pedagogom (tudi kineziologom?) Miranom Škerljem doma s Krasa; družina se je po tem preselila v Marezige. Rodila sta se Mojra in Javor Škerlj Vogelnik.

Tudi Mojra Vogelnik Škerlj je po družinski tradiciji arhitektka. Med študijem v Ljubljani je tudi dalj časa stanovala pri Vogelnikovih v Nebotičniku ter tudi sodelovala pri KUD Kinetikon, predvsem kot animatorka in vokal. Po družinski plesni tradiciji tudi ona pleše ter med drugim zna (tudi učiti) brazilsko Capoeiro, ki je tudi (ali celo pred vsem) ples, ne le borilna veščina.

Javor Škerlj Vogelnik je diplomiral na Fakulteti za šport UL iz psihologije športa, po tem pa se je ukvarjal in šolal pri centru za nenasilno komunikacijo, od l. 2022 kot mednarodno certificirani trener globalnega pristopa nenasilne komunikacije po Marshall Rosenberg, večinoma v poslovnem okolju, na univerzah, v mladinskih centrih in drugih organizacijah.Po družinski tradiciji pa se znajde tudi s (po družini podedovano) kitaro:

Po duši ste umetnik. Med drugim ste tudi glasbenik, ki ustvarja avtorsko glasbo.
Glasba je zelo pomemben del moje umetniške plati. Začelo pa se je, ko sem po študiju in večletnem poučevanju smučanja in deskanja na valovih ter številnih potovanjih leta 2008 odšel v London, z namenom snemanja svojega prvega glasbenega albuma Made a Promise. Pod umetniškim imenom Pan sem tako posnel dva glasbena albuma in izdal pesniško zbirko Bohinjske himne, ki sem jih posvetil pravljičnim navdihom narave. Redno tudi izvajam glasbena popotovanja oziroma meditativne koncerte.

Dela (izbor)

• Etiketa, Rašica, Tovarna pletenin Ljubljana, 54 mm x 94 mm, 1964, inv. št. 534: LJU; 0021143, iz zbirke Muzeja arhitekture in oblikovanja (MAO)
• Življenje je lepo, režija Mojca Vogelnik, likovna oprema Eka Vogelnik, posneto v Premanturi 1977
• Sem tekla sem rekla, režija Mojca Vogelnik, likovna oprema Eka Vogelnik, posneto v Premanturi 1977
• Abstraktno in konkretno, režija Mojca Vogelnik, likovna oprema Eka Vogelnik, posneto v Fažani 1978
• O medsebojni vzajemnosti, režija Mojca Vogelnik, likovna oprema Eka Vogelnik, posneto v Valbandonu 1979
• Kinetikon in Forma viva, režija Mojca Vogelnik, likovna oprema Eka Vogelnik, posneto v Seči, na Formi vivi 1979 1979
• Hrastovlje in ples, režija Mojca Vogelnik, likovna oprema Eka Vogelnik, posneto v Hrastovljah 1980

• Vaji pri predmetu Osnovni tečaj (prof. Edvard Ravnikar), 1960–1961, inv. št. 534: LJU; 0023577 in 0023578, iz zbirke MAO

Dediščina (Legacy?)

Nadaljevanje v naslednjih rodovih... En od virov za spodnje delo je monografija Ples (Marija in Mojca Vogelnik, M. Škerl med avtorji) http://pefprints.pef.uni-lj.si/6972/1/MAGISTRSKA_Sulejmanovic_Teja_2021-10-01.pdf