Tullio Regge
Tullio Regge | |
---|---|
Rojstvo | 11. julij 1931[1][2] Torino[2][3] |
Smrt | 23. oktober 2014[4][1] (83 let) Orbassano[d][4] |
Bivališče | Italija |
Narodnost | italijanska |
Področja | fizika |
Alma mater | Univerza v Torinu diploma 1952 Univerza v Rochestru doktorat 1956 |
Mentor doktorske disertacije | Robert Eugene Marshak |
Poznan po | |
Pomembne nagrade |
|
Tullio Regge [túlijo rédže], italijanski fizik in matematik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Regge je diplomiral leta 1952 iz fizike na Univerzi v Torinu. V letih od 1954 do 1956 je s pomočjo Fullbrightove štipendije doktoriral na Univerzi v Rochestru, New York, pod Marshakovim mentorstvom.
Leta 1961 so ga izvolili za profesorja teoretične fizike na Univerzi v Torinu. Med letoma 1959 in 1960 je delal pri Heisenbergu na Inštitutu Maxa Plancka v Münchnu. Vrnil se je za nekaj časa v ZDA, najprej na Univerzo Princeton in nato leta 1965 na Inštitut za višji študij. Tu je predaval vse do leta 1979.
Delal je na področju trkov pri visokih energijah, kjer je razvil zamisel kompleksne vrtilne količine in na področju polov trkalnih matrik vrtilne količine, ki so jih takrat uporabljali v fiziki visokih energij. Leta 1958 je razvil fenomenološko teorijo močnih interakcij pri visokih energijah. V začetku je bila razširjena, kasneje pa jo je nadomestila kvantna kromodinamika.
Razvil je poseben formalizem tvorjenja simpleksnih aproksimacij prostor-časov, ki so rešitve Einsteinovih enačb polja, in se imenuje po njem Reggejev račun.
Z Wheelerjem je raziskal motnjo Schwarzchildove metrike, ki označuje črne luknje (Regge-Wheeler-Zerillijevi enačbi), in nenazadnje je uvedel pojem nezvezne gravitacije.
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]Leta 1964 je prejel Heinemanovo nagrado za matematično fiziko Ameriškega fizikalnega društva, leta 1996 skupaj z Veltmanom Diracovo medaljo za teoretično fiziko Mendarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) in leta 2001 skupaj z Lipatovom Pomerančukovo nagrado za teoretično fiziko.
Leta 1989 so ga izvolili v Evropski parlament. Član je bil do leta 1994.
Poimenovanja
[uredi | uredi kodo]Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 3778 Regge, ki ga je 26. aprila 1984 odkril Ferreri na Observatoriju La Silla.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Lettera ai giovani sulla scienza, Rizzoli, 2004
- z Peruzzijem Giuliom: Spazio, tempo e universo. Passato, presente e futuro della teoria della relatività, UTET Libreria, 2003
- L'universo senza fine. Breve storia del Tutto: passato e futuro del cosmo, Milano, Mondadori, 1999
- Non abbiate paura. Racconti di fantascienza, La Stampa, 1999
- Infinito, Mondadori, 1996
- Gli eredi di Prometeo. L'energia nel futuro, La Stampa, 1993
- Le meraviglie del reale, La Stampa, 1987
- s Primom Levijem, Dialogo, Einaudi, 1987
- Cronache Dell'Universo, Boringhieri, 1981
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 www.accademiadellescienze.it
- ↑ Enciclopedia Treccani — Istituto dell'Enciclopedia Italiana, 1929.
- ↑ 4,0 4,1 http://www.lastampa.it/2014/10/24/cronaca/addio-a-tullio-regge-genio-della-fisica-HHm1SM7apvMxeoPy2XsB1H/pagina.html
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Akademsko drevo Tullia Reggeja na Physics Tree (angleško)
- Tullio Regge na Projektu Matematična genealogija (angleško)
- Rojeni leta 1931
- Umrli leta 2014
- Italijanski fiziki
- Italijanski matematiki
- Italijanski politiki v 20. stoletju
- Italijanski politiki v 21. stoletju
- Italijanski univerzitetni učitelji
- Diplomiranci Univerze v Torinu
- Doktorirali na Univerzi v Rochestru
- Evroposlanci iz Italije
- Predavatelji na Univerzi v Torinu
- Predavatelji na Univerzi Princeton
- Prejemniki Pomerančukove nagrade
- Prejemniki Heinemanove nagrade