Aleksander Iljič Ahiezer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Aleksander Iljič Ahiezer
Rojstvo 31. oktober 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Čerikov[d]
Smrt 4. maj 2000({{padleft:2000|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (88 let)
Harkov, Ukrajina
Državljanstvo Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Flag of Ukraine.svg Ukrajina
Poklic teoretična fizika, fizik

Aleksander Iljič Ahiezer [aleksánder íljič ahiézer] (rusko Алекса́ндр Ильи́ч Ахие́зер), ruski fizik, * 31. oktober 1911, Čerikov, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 4. maj 2000, Harkov, Ukrajina.

Aleksander je bil brat ruskega matematika Nauma Iljiča Ahiezra.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1934 je diplomiral na Politehniškem inštitutu v Kijevu. Istega leta je začel raziskovalno delovati pod Landaujevim mentorstvom na Fizikalno tehniškem inštitutu Ukrajinske akademije znanosti (УФТИ, HFTI) in leta 1935 na Državni univerzi v Harkovu. Doktoriral je leta 1936 na področju foton-fotonskega sipanja pri visokih energijah v kvantni elektrodinamiki, leta 1940 pa še na višji stopnji s teorijo absorpcije zvoka v kovinah in izolatorjih.

Prva generacija Landaujevih študentov, Ahiezer, Lifšic, Pomerančuk in drugi je tvorila znamenito Landaujevo šolo teoretične fizike. Ahiezer je, zvest tej šoli, ogromno prispeval na področju kvantne elektrodinamike, teorijam trdnega stanja, plazme in jedra. Zaradi Stalinovih čistk je Landau leta 1937 šolo prestavil v Moskvo in tudi večina njegovih študentov je odšla, Ahiezer pa je ostal v Harkovu.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Ahiezer je leta 1998 skupaj z Drellom kot prvi prejel Pomerančukovo nagrado za teoretično fiziko.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]