Trona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trona
Vzorec trone
Splošno
KategorijaV. razred: Nitrati, karbonati in borati
Kemijska formulaNa3(CO3)(HCO3)•2H2O
Strunzova klasifikacija05.CB.15 (karbonati)
Klasifikacija DANA13.01.04.01 (kisli karbonati)
Lastnosti
Molekulska masa226,03 g mol-1
Barvabrezbarven do bel, tudi siv do rumenkasto siv
Kristalni habitstolpičast, vlaknat in masiven
Kristalni sistemmonoklinski – prizmatični 2/m,
H.M. simbol (2/m),
prostorska skupina I 2/a
Razkolnostpopolna po [100], nerazločna po [111] in [001]
Lomkrhek – podškoljkast
Trdota2,5
Sijajsteklast
Barva črtebela
Prozornostprosojen
Specifična teža2,11 – 2,17
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,412
nβ = 1,492
nγ = 1,540
Dvolomnostδ = 0,128
Topnosttopen v vodi
Drugolahko fluorescira v kratkovalovni UV svetlobi
Sklici[1][2][3]

Trona je natrijev karbonatni mineral s kemijsko formulo Na3(CO3)(HCO3)•2H2O (trinatrijev hidrogendikarbonat dihidrat. Je ne-morski evaporitni mineral.[3][4] V Združenih državah Amerike so njegove naravne zaloge tako velike, da je primarni vir natrijevega karbonata, ki se drugod po svetu proizvaja predvsem po Solvayevem postopku.

Ime[uredi | uredi kodo]

Beseda trona izvira iz staroegipčanskega izraza ntry (ali nitry). Iz njega je nastal starogrški izraz νιτρον [nitron], ki je preko staroarabskega natron in hebrejskega נטרן [natruna] prešel v arabski natron in od tam preko Iberskega polotoka v evropske jezike.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Trona iz Searles Valley, Kalifornija

Največja nahajališča trone so Owens Lake in Searles Lake v Kaliforniji, Green River Formation v Wyomingu in Utahu, bazen Makgadikgadi v Botsvani in dolina Nila v Egiptu. [5] Največja znana ležišča so ob Green River v Wyomingu, ki ležijo 240 do 490 metrov pod Zemljino površino. Nastala so v paleogenu,[6] ki se je začel pred 65 in končal pred 23 milijoni let. Trona se že skoraj kot sto let rudari tudi ob jezeru Magadi v Velikem vzhodnoafriškem jarku v Keniji. V severnem delu jezera Natron so površinski skladi trone debeli do 1,5 m. [7] Pojavlja se tudi v slanih kotlih v narodnem parku Etoša v Namibiji.[8] V pokrajini Beypazari pri Ankari, Turčija, je v skladih oljnih skrilavcev 17, nad njimi pa 16 lečastih vključkov trone.[9] V rudarskem bazenu Wucheng v provinci Henan, Kitajska, sta v skladih dolomitskih oljnih skrilavcev v globini 693-974 m dva sloja s 36 ležišči trone. V spodnjem sloju je 15 ležišč, debelih 1,5-1,5 m. Najdebelejše meri 2,38 m. V zgornjem sloju je 21 ležišč, debelih 1-3 m. Najdebelejše meri 4,65 m.[10]

Trono so odkrili tudi v magmatskih okoljih.[11] Markl in Baumgartner trdita, da lahko nastane z avto metasomatskimi reakcijami poznomagmatskih tekočin ali talin ali superkritičnih mešanic tekočina-talina, iz katerih so pred tem izkristalizale kamnine znotraj istega predorninskega kompleksa. Nastane lahko tudi zaradi obsežnega izparevanja vodne pare v čisto zadnjih stanjih magmatizma.

Kristalna struktura[uredi | uredi kodo]

Kristalna stuktura trone pri 300 K, gledano vzdolž osi b; dinamično neurejeni vodikovi atomi so označeni s svetlimi črtkanimi krogci, osnovna celica pa je narisana z neprekinjeno sivo črto

Kristalno strukturo trone je prvi določil C.J. Brown s sodelavci leta 1949.[12] Osnovna gradbena enota osnovne celice je sestavljena iz centralnega natrijevega oktaedra, ki je na nasprotnih robovih povezan z dvema septaedroma. Osnovne enote so med seboj povezane s karbonatnimi skupinami in vodikovimi vezmi. Bacon in Curry[13] sta leta 1956 strukturo preučila z dvodimenzionalno enokristalno nevtronsko difrakcijo in ugotovila, da je vodikov atom v simetričnem anionu (HC2O6)3− neurejen. Okolico neurejenega vodikovega atoma sta Choi in Mighell[14] leta 1982 raziskala s tridimenzionalno enokristalno nevtronsko difrakcijo pri 300 K in zaključila, da je vodikov atom dinamično neurejen med dvema enakovrednima položajema, ki sta med seboj oddaljena 0,211 Å. Termodinamsko neurejeni H atom je leta 2014 preučil O'Bannon s sodelavci[15] in ugotovil, da je atom neurejen tudi pri temperaturah pod 100 K.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Trona je naravni vir natrijevega karbonata, ki je pomembna surovina v industriji stekla, kemikalij, papirja, detergentov, tekstilij, hrane in pripravi tehnološke vode.

Uporablja se tudi za odstranjevanje žvepla iz dimnih plinov in lignita.[16][17] in aditiv za živila.[18][19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Handbook of Mineralogy
  2. ↑ Mindat
  3. ↑ 3,0 3,1 Webmineral data
  4. ↑ Mineral galleries, 2008.
  5. ↑ C.M. Hogan (2008). Makgadikgadi. The Megalithic Portal. Urednik A. Burnham.
  6. ↑ C. Banks (2007). What is Trona? Wyoming Mining Association. Pridobljeno 1. julija 2009.
  7. ↑ P.C. Manega, S. Bieda (1987). Modern sediments of Lake Natron, Tanzania. Sciences Geologiques. Bulletin 40: 83–95.
  8. ↑ F.D. Eckardt, N. Drake, A.S. Goudie, K. White, H. Viles (2001). The role of playas in pedogenic gypsum crust formation in the Central Namib Desert: a theoretical model. Earth Surface Processes and Landforms 26 (11): 1177-1193.
  9. ↑ C. Helvaci (1998). The Beypazari trona deposit, Ankara Province, Turkey. Proceedings of the first international soda-ash conference, 2. del. Public Information Circular - Geological Survey of Wyoming, str. 67–103.
  10. ↑ Y. Zhang (1985). Geology of the Wucheng trona deposit in Henan, China. Sixth international symposium on salt 1: 67–73.
  11. ↑ G. Markl, L. Baumgartner (2002). pH changes in peralkaline late-magmatic fluids. Contributions to Mineralogy and Petrology 144: 331-346.
  12. ↑ C.J. Brown, H.S. Peiser, A. Turner-Jones (1949). The crystal structure of sodium sequicarbonate. Acta Crystallographica 2: 167-174.
  13. ↑ G.E. Bacon, N.A. Curry (1956). A neutron-diffraction study of sodium sesquicarbonate. Acta Crystallographica 9: 82-85.
  14. ↑ C.S. Choi,A.D. Mighell (1982). Neutron diffraction study of sodium sesquicarbonate dihydrate. Acta Crystallographica B 38: 2874-2876.
  15. ↑ E. O’Bannon, C.M. Beavers, Q. WIllIams (2014). Trona at extreme conditions: A pollutant-sequestering material at high pressures and low temperatures. American Mineralogist 99 (10): 1973-1984.
  16. ↑ Y. Kong, M.D. Wood (2010). Dry injection of trona for SO3 control. Power 154: 114-118.
  17. ↑ H. Sutcu, Y. Eker (2013). The removal of sulfur from Dursunbey and Iskilip lignites in Turkey, using natural trona: 1. The effect of the thermal method. Energy Sources Part A-Recovery Utilization and Environmental Effects 35: 83-91.
  18. ↑ G.I.E. Ekosse, (2010). X-ray diffraction study of kanwa used as active ingredient in achu soup in Cameroon. African Journal of Biotechnology 9: 7928-7929.
  19. ↑ J.M. Nielsen (1999). East African magadi (trona): Fluoride concentration and mineralogical concentration. Journal of African Earth Sciences 29: 423-428.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trona&oldid=4707673«