Tetrahidrokanabinol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tetrahydrocannabinol.svg
Delta-9-tetrahydrocannabinol-from-tosylate-xtal-3D-balls.png
Tetrahidrokanabinol
Sistematično (IUPAC-) ime
(−)-(6aS,10aS)-6,6,9-trimetil-
3-pentil-6a,7,8,10a-tetrahidro-
6H-benzo[c]kromen-1-ol
Identifikatorji
Številka CAS 1972-08-3
Oznaka ATC A04AD10
PubChem 16078
DrugBank DB00470
Kemični podatki
Formula C21H30O2 
Mol. masa 314,4636
SMILES iskanje v eMolecules, PubChem
Sinonimi dronabinol
Fizikalni podatki
Vrelišče 157 °C (315 °F) [1]
Topnost v vodi 0,0028[2] (23 °C) mg/ml (20 °C)
Spec. rot -152° (etanol)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost 10-35 % (inhalacija), 6-20 % (oralno)[3]
Vezava na beljakovine 95-99 %[3]
Presnova večinoma hepatalno z CYP2C[3]
Razpolovni čas 1,6-59 h,[3] 25-36 h (oralno vneseni dronabinol)
Izločanje 65-80 % (feces), 20-35 % (urin) kot kisli presnovki[3]
Terapevtski podatki
Nosečnostna kategorija

C

Zasvojljivost 8-10%[4]
Način uporabe oralno, kajenje (ali para)

Tetrahidrokanabinol, imenovan tudi delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ9-THC) je glavna psihoaktivna sestavina (oz. kanabinoid) rastlin rodu konoplja (Cannabis). Prvič je bila v čisti obliki izolirana leta 1964 v Izraelu.[5][6][7] V ohlajeni obliki je steklasta trdnina, ob segrevanju pa postane viskozna in lepljiva. Farmacevtska formulacija THC, imenovana z imenom INN dronabinol, je ponekod, npr. v ZDA in v Kanadi, dostopna pod trgovskim imenom Marinol. Kot aromatski terpenoid je THC zelo slabo topen v vodi, dobro topen pa je v večini organskih topil, zlasti v lipidih in alkoholih.[2]

Farmakodinamika[uredi | uredi kodo]

THC povzroči psihične učinke tako, da se veže na kanabinoidne receptorje - CB1 v človeških možganih. To so beljakovine v membrani živčnih celic, na katere se normalno vežejo endogeni kanabinoidi. To so snovi, ki nastajajo v možganih in imajo zaradi vezave na iste receptorje, podobne učinke kot THC. Do sedaj znana endogena kanabinoida sta anandamid (=arahidonil etanolamin) in 2-arahidonil glicerol.

Receptorji CB1 se nahajajo v celem osrednjem živčnem sistemu, posebno še v hipokampusu, v amigdali, v malih možganih, bazalnih ganglijih in v prefrontalnem korteksu. Primarno so izraženi na glutamatnih in GABA-nergičnih živčnih končičih. Preko stimulacije z kanabinoidi zmanjšajo presinaptično izločanje glutamata ali GABA-e. Vplivi glutamata in GABA-e na zaporedje dopaminskih nevronov v ventalnih medmožganih, ki izražajo receptorje CB1 so pokazali, da eksogeni kanabinoidi spremenijo razmerje eksitacije in inhibicije, ki doseže dopaminske celice. Čeprav je opisana neto inhibicija dopamina, je najbolj dokumentiran učinek v proženju (firing) z dvigom dopaminskega izločanja na področjih predmožganov.[8]

Učinki[uredi | uredi kodo]

Psihozomimetični učinki[uredi | uredi kodo]

THC lahko povroči prehodne psihotične simptome in okvaro spomina preko stimuacije receptorjev CB1.[8]

THC in razvoj shizofrenije[uredi | uredi kodo]

Nenormalno delovanje prefrontalnega korteksa in motnje v homeostazi dopamina sta ključna elementa shizofrenije. Stranski učinek THC-ja je vpliv na normalne fiziološke procese zorenja med adolescenco. Interakcija endogenega kanabinoida z receptorjem CB1 je kritično vpletena v zorenje možganov preko svoje regulacijske vloge v izločanju glutamata. Preko delovanja na receptor CB1 lahko THC vpliva na normalne fiziološke procese, kar vodi v moteno izločanje glutamata, drobne nevrotoksične učinke in posledične strukturne spremembe. Zorenje prefrontalnega korteksa je najpomembnejši proces v adolescenci. THC lahko vpliva na zorenje specifičnih nevronskih krogotokov v tem področju možganov. Zato lahko dolgotrajno uživanje THC-ja med adolescenco vpliva na razvoj shizofrenije. Uživanje THC-ja po končani adolescenci je manj kritično, saj je takrat zorenje prefrontalnega korteksa že končano.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Cannabis and Cannabis Extracts: Greater Than the Sum of Their Parts?". www.haworthpress.com. Pridobljeno dne 25. januarja 2011. 
  2. ^ 2,0 2,1 Garrett, Edward R.; C. Anthony Hunt (julija 1974). "Physicochemical properties, solubility, and protein binding of Δ9 -tetrahydrocannabinol". J. Pharm. Sci. 63 (7): 1056–64. doi:10.1002/jps.2600630705. PMID 4853640. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Grotenhermen F (2003). "Pharmacokinetics and pharmacodynamics of cannabinoids". Clin Pharmacokinet 42 (4): 327–60. doi:10.2165/00003088-200342040-00003. PMID 12648025. 
  4. ^ "Based upon several nationwide epidemiological studies, marijuana’s dependence liability has been reliably determined to be 8 to 10 percent." Douglas B. Marlowe, J.D., Ph.D. (December 2010). The Facts On Marijuana. NADCP. 
  5. ^ Gaoni, Y.; Mechoulam, R. (1964). "Isolation, structure and partial synthesis of an active constituent of hashish". Journal of the American Chemical Society 86 (8): 1646–1647. doi:10.1021/ja01062a046. 
  6. ^ Intervju s prejemnikom prve nagrade ECNP za življenjski dosežek: Raphael Mechoulam, Izrael. Februarja 2007
  7. ^ Geller, Tom (2007). "Cannabinoids: A Secret History". Chemical Heritage Newsmagazine 25 (2). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2008. 
  8. ^ 8,0 8,1 Alessandra Paparelli, Marta Di Forti; Paul D. Morrison, Robin M. Murray (2011). "Drug-induced psychosis: how to avoid star gazing in schizophrenia research by looking at more obvious sources of light". Frontiers in Behavioral Neuroscience 5: 1–9. Pridobljeno dne 2011-10-30. 
  9. ^ Matthijs G. Bossong, Raymond J.M. Niesink (2010). "Adolescent brain maturation, the endogenous cannabinoid system and the neurobiology of cannabis-induced schizophrenia". Progress in Neurobiology (Elsevier Ltd) 92: 370–385. doi:10.1016/j.pneurobio.2010.06.010. Pridobljeno dne 2011-10-30.