Tenantit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tenantite
Splošno
KategorijaII. Kategorija: Sulfidi;
podksupina: sulfosoli
Kemijska formulaCu6[Cu4(Fe,Zn)2]As4S13[1]
Strunzova klasifikacija2.GB.05
Kristalna simetrijaI43m
Lastnosti
Barvakremenasto siva do železno ćrna, v prepuščeni svetlobi češnjevo rdeča
Kristalni habitmasiven z dobro formiranimi kristali
Kristalni sistemkubični
Dvojčičenjekontaktni in vraščeni dvojčki
Razkolnostbrez razkolnosti
Lompodškoljkast do neraven
Žilavostdokaj krhek
Trdota3 - 4,5
Sijajkovinski, običajno blesteč
Barva črterdečkasto siva
Prozornostneprozoren, razen v zelo tankih fragmentih
Specifična teža4.65
Sijaj površinesiva, ki se nagiba k črni do rjavi do češnjevo rdeči
Optične lastnostiizotropen
Lomni količnikn > 2,72
Sklici[1][2][3]

Tenantit je bakrova arzenova sulfosol z idealno kemijsko formulo Cu12As4S13. Ker je del bakra pogosto zamenjan z železom ali cinkom, je njegova realna formula Cu6[Cu4(Fe,Zn)2]As4S13.[1] Mineral je sivo črne, jekleno sive ali črna barve. Zelo soroden je z mineralom tetraedritom (Cu12Sb4S13), v katerem je arzen zamenjan z antimonom. Z njim tvori niz trdnih raztpopin. Minerala imata zelo podobne lastnosti in ju je pogosto težko razlikovati. Do približno 15% bakra je lahko zamenjano z železom, cinkom ali srebrom.[1][2]

Tenantit je bil prvič opisan leta 1819 na njegovem nahajališču v Cornwallu, Anglija. Ime je dobil po angleškem kemiku Smithsonu Tennantu (1761-1815).[1]

Mineral se pojavlja v hidrotermalnih žilah in kontaktnih metamorfnih depozitih Cu–Pb–Zn–Ag sulfidov in sulfosoli in skupaj s piritom, kalcitom, dolomitom, sideritom, baritom in kremenom.[2]

Med metalurškim pridobivanjem bakra iz tenantita tvori arzen z bakrom zlitino arzenov bron, ki je trši od čistega bakra. Arheologi so odkrili, da se je arzenov bron v davnini uporabljal po celem svetu in pomenil pomemben korak proti bronasti dobi.[4].

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Mindat.org
  2. 2,0 2,1 2,2 Handbook of Mineralogy
  3. Webmineral data
  4. Penhallurick, R.D. (1986). Tin in Antiquity: its mining and trade throughout the ancient world with particular reference to Cornwall. London: The Institute of Metals, str. 4, ISBN 0-904357-81-3