Tetrahidrokanabinol
Klinični podatki | |
---|---|
Sinonimi | dronabinol |
Nosečnostna kategorija |
|
Zasvojljivost | 8-10%[1] |
Način uporabe | oralno, kajenje (ali para) |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 10-35 % (inhalacija), 6-20 % (oralno)[2] |
Vezava na beljakovine | 95-99 %[2] |
Presnova | večinoma hepatalno z CYP2C[2] |
Razpolovni čas | 1,6-59 h,[2] 25-36 h (oralno vneseni dronabinol) |
Izločanje | 65-80 % (feces), 20-35 % (urin) kot kisli presnovki[2] |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
IUPHAR/BPS | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.153.676 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C21H30O2 |
Mol. masa | 314,4636 |
3D model (JSmol) | |
Specifična rotacija | -152° (etanol) |
Vrelišče | 157 °C [4] |
Topnost v vodi | 0,0028[3] (23 °C) mg/mL (20 °C) |
| |
|
Tetrahidrokanabinol, imenovan tudi delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ9-THC) je glavna psihoaktivna sestavina (oz. kanabinoid) rastlin rodu konoplja (Cannabis). Prvič je bila v čisti obliki izolirana leta 1964 v Izraelu.[5][6][7] V ohlajeni obliki je steklasta trdnina, ob segrevanju pa postane viskozna in lepljiva. Farmacevtska formulacija THC, imenovana z imenom INN dronabinol, je ponekod, npr. v ZDA in v Kanadi, dostopna pod trgovskim imenom Marinol. Kot aromatski terpenoid je THC zelo slabo topen v vodi, dobro topen pa je v večini organskih topil, zlasti v lipidih in alkoholih.[3]
Farmakodinamika
[uredi | uredi kodo]THC povzroči psihične učinke tako, da se veže na kanabinoidne receptorje - CB1 v človeških možganih. To so beljakovine v membrani živčnih celic, na katere se normalno vežejo endogeni kanabinoidi. To so snovi, ki nastajajo v možganih in imajo zaradi vezave na iste receptorje, podobne učinke kot THC. Do sedaj znana endogena kanabinoida sta anandamid (=arahidonil etanolamin) in 2-arahidonil glicerol.
Receptorji CB1 se nahajajo v celem osrednjem živčnem sistemu, posebno še v hipokampusu, v amigdali, v malih možganih, bazalnih ganglijih in v prefrontalnem korteksu. Primarno so izraženi na glutamatnih in GABA-nergičnih živčnih končičih. Preko stimulacije s kanabinoidi zmanjšajo presinaptično izločanje glutamata ali GABA-e. Vplivi glutamata in GABA-e na zaporedje dopaminskih nevronov v ventalnih medmožganih, ki izražajo receptorje CB1 so pokazali, da eksogeni kanabinoidi spremenijo razmerje eksitacije in inhibicije, ki doseže dopaminske celice. Čeprav je opisana neto inhibicija dopamina, je najbolj dokumentiran učinek v proženju (firing) z dvigom dopaminskega izločanja na področjih predmožganov.[8]
Učinki
[uredi | uredi kodo]Psihozomimetični učinki
[uredi | uredi kodo]THC lahko povroči prehodne psihotične simptome in okvaro spomina preko stimuacije receptorjev CB1.[8]
THC in razvoj shizofrenije
[uredi | uredi kodo]Nenormalno delovanje prefrontalnega korteksa in motnje v homeostazi dopamina sta ključna elementa shizofrenije. Stranski učinek THC-ja je vpliv na normalne fiziološke procese zorenja med adolescenco. Interakcija endogenega kanabinoida z receptorjem CB1 je kritično vpletena v zorenje možganov preko svoje regulacijske vloge v izločanju glutamata. Preko delovanja na receptor CB1 lahko THC vpliva na normalne fiziološke procese, kar vodi v moteno izločanje glutamata, drobne nevrotoksične učinke in posledične strukturne spremembe. Zorenje prefrontalnega korteksa je najpomembnejši proces v adolescenci. THC lahko vpliva na zorenje specifičnih nevronskih krogotokov v tem področju možganov. Zato lahko dolgotrajno uživanje THC-ja med adolescenco vpliva na razvoj shizofrenije. Uživanje THC-ja po končani adolescenci je manj kritično, saj je takrat zorenje prefrontalnega korteksa že končano.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ "Based upon several nationwide epidemiological studies, marijuana’s dependence liability has been reliably determined to be 8 to 10 percent." Douglas B. Marlowe, J.D., Ph.D. (December 2010). The Facts On Marijuana. NADCP.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Grotenhermen F (2003). »Pharmacokinetics and pharmacodynamics of cannabinoids«. Clin Pharmacokinet. 42 (4): 327–60. doi:10.2165/00003088-200342040-00003. PMID 12648025.
- ↑ 3,0 3,1 Garrett, Edward R.; Hunt, C. Anthony (Julij 1974). »Physicochemical properties, solubility, and protein binding of Δ9 -tetrahydrocannabinol«. J. Pharm. Sci. 63 (7): 1056–64. doi:10.1002/jps.2600630705. PMID 4853640.
- ↑ »Cannabis and Cannabis Extracts: Greater Than the Sum of Their Parts?« (PDF). www.haworthpress.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. septembra 2010. Pridobljeno 25. januarja 2011.
- ↑ Gaoni, Y.; Mechoulam, R. (1964). »Isolation, structure and partial synthesis of an active constituent of hashish«. Journal of the American Chemical Society. Zv. 86, št. 8. str. 1646–1647. doi:10.1021/ja01062a046.
- ↑ Intervju s prejemnikom prve nagrade ECNP za življenjski dosežek: Raphael Mechoulam, Izrael Arhivirano 2011-04-30 na Wayback Machine.. Februarja 2007
- ↑ Geller, Tom (2007). »Cannabinoids: A Secret History«. Chemical Heritage Newsmagazine. Zv. 25, št. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2008. Pridobljeno 29. marca 2013.
- ↑ 8,0 8,1 Alessandra Paparelli, Marta Di Forti; Paul D. Morrison, Robin M. Murray (2011). »Drug-induced psychosis: how to avoid star gazing in schizophrenia research by looking at more obvious sources of light«. Frontiers in Behavioral Neuroscience. Zv. 5. str. 1–9. Pridobljeno 30. oktobra 2011.
- ↑ Matthijs G. Bossong, Raymond J.M. Niesink (2010). »Adolescent brain maturation, the endogenous cannabinoid system and the neurobiology of cannabis-induced schizophrenia« (PDF). Progress in Neurobiology. Zv. 92. Elsevier Ltd. str. 370–385. doi:10.1016/j.pneurobio.2010.06.010. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. marca 2016. Pridobljeno 30. oktobra 2011.