Rok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rok
Osebno ime


Sv. Rok

Spol moški
Izvor nemško ime
Izvorna oblika Rochus
God 16.avgust
Članki Wikipedije Vse strani z naslovi, ki se začnejo z Rok

Rok je moško osebno ime.

Različice imena[uredi | uredi kodo]

  • moške oblike imena: Roki, Roko, Rokec (pomanjš.)
  • ženska oblika imena: Roka?

Tujejezikovne oblike imena[uredi | uredi kodo]

Roky, Rocco (it.), Roch (fr.), Rocha (luž.), Rochi, Rocho, Rochus, Rock, Rocky, Roko (hrv.); Rrok (alb.)

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Ime Rok[1] izhaja iz latinskega ali nemškega imena Rochus, ki ga razlagajo kot latinizirano obliko germanskega imena Rocho, ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed rohôn »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz waltan »vladati«.

Pogostost imena[uredi | uredi kodo]

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pa je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.[2]

Osebni praznik[uredi | uredi kodo]

V cerkvenem koledarju je ima Rok god 16. avgusta.[3] Rok je na Slovenskem precej znan svetnik. Bil je Francoz iz Montpelliera, ki je romal v Rim in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za kugo, se po legendi zavlekel v gozd in tam ob negi angela in psa ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in kačjemu piku, priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji.

Izpeljava priimka[uredi | uredi kodo]

Rok je tudi priimek v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Na dan sv. Roka je v Dravogradu, Radljah ob Dravi in v Dravljah Rokov sejem, v Brtonigli v hrvaški Istri pa "Fešta svetog Roka"

Pregovori[uredi | uredi kodo]

  • Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči.
  • Pomagaj ti Bog in sveti Rok.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem južno od Drave postavili precej manjših cerkvic. V letu 1985 jih je bilo še 33. Po Sv. Roku je dobilo ime več naselij predvsem na Hrvaškem, kjer je Sv. Rok tudi deželni zavetnik. Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal italijanski slikar Tintoretto. Slika se nahaja v Šoli sv. Roka v Benetkah, kjer se nahajajo tudi relikvije tega svetnika.

Znani nosilci[uredi | uredi kodo]

Tuji nosilci[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 (COBISS)
  2. Rok v Bazi rojstnih imen in priimkov Statističnega urada Republike Slovenije
  3. Reven Zdravko, Kdaj goduješ? (COBISS)