Rok Čeferin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rok Čeferin
Portret
Rojstvo5. maj 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1] (58 let)
Ljubljana[1]
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpravnik, sodnik

Rok Čeferin, slovenski pravnik, 5. maj 1964, Ljubljana.

Deluje kot sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rok Čeferin je diplomiral leta 1989 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlil v odvetniški pisarni svojega očeta, Petra Čeferina in po opravljenem pravosodnem izpitu v tej pisarni nadaljeval delo kot odvetnik. Leta 1993 je skupaj z očetom in bratom Aleksandrom Čeferinom ustanovil Odvetniško družbo Čeferin in partnerji, v kateri je bil zaposlen do nastopa funkcije ustavnega sodnika. Kot odvetnik se je ukvarjal predvsem s civilnim in ustavnim pravom, sodeloval pa je tudi pri vodenju odvetniške družbe kot eden od direktorjev. Leta 2012 je doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.[2] Leta 2019 je nastopil funkcijo ustavnega sodnika[3] in decembra 2021 postal tudi podpresednik Ustavnega sodišča RS.[4]

Strokovno in znanstveno delo[uredi | uredi kodo]

Kot odvetnik je zastopal svoje stranke v številnih odmevnih zadevah. Med pomembnejše spada primer, v katerem je proti Rimsko katoliški cerkvi zastopal žensko, ki jo je kot otroka spolno zlorabil duhovnik.[5] V tej zadevi je bila RKC prvič pred sodiščem obsojena na plačilo odškodnine zaradi ravnanja svojega duhovnika.[6] [7] V času svoje odvetniške kariere je napisal vrsto člankov o pomenu in vlogi odvetnika, ki so bili objavljeni v strokovnih revijah. Odvetniška zbornica Slovenije mu je podelila naziv specialist za civilno in medijsko pravo. Bil je tudi član Upravnega odbora Odvetniške zbornice.

Rok Čeferin je strokovnjak za vprašanja svobode govora in sovražnega govora. S to problematiko se je podrobno ukvarjal v svoji doktorski disertaciji, ki je izšla je v obliki znanstvene monografije z naslovom Meje svobode tiska. Analiza sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice.[8] Je tudi avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov.[9] Predaval je na številnih seminarjih in konferencah, med drugim tudi v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 2015 predava o svobodi tiska študentom novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je bil tudi habilitiran za docenta in znanstvenega sodelavca.[10] Sodeloval je tudi pri pripravi in komentarju več zakonov, med drugim v komisiji za pripravo komentarja Kazenskega zakonika (2018)[11] in v Strokovni komisiji za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o medijih (2019). Njegova stališča glede meja svobode izražanja so večkrat citirala sodišča v obrazložitvah svojih sodb.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Rok Čeferin se je rodil leta 1964 v Ljubljani Ani Čeferin (rojeni Jelen) in Petru Čeferinu. Ima brata Aleksandra Čeferin in sestro Petro Čeferin. Končal je Bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani. Treniral je atletiko pri atletskem klubu Olimpija in leta 1982 osvojil bronasto medaljo na državnem prvenstvu v disciplini 2000 m steeplechase. Leta 1990 se je poročil s Katjušo Čeferin (rojeno Kerin), pravnico in državno tožilko. Imata tri otroke: Gajo Čeferin, Hano Čeferin in Petra Čeferina. V prostem času igra kitaro v rock glasbeni skupini Ni važn.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Rok Čeferin CV — 2016.
  2. Čeferin, Rok (2012). Meje svobode tiska v sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Ljubljana. COBISS 12865617.
  3. "Doc. dr. Rok Čeferin – Ustavno sodišče Republike Slovenije". www.us-rs.si. Pridobljeno dne 2022-05-05.
  4. "Doc. dr. Rok Čeferin – Ustavno sodišče Republike Slovenije". www.us-rs.si. Pridobljeno dne 2022-05-05.
  5. "Okrožno sodišče zaradi spolne zlorabe s strani duhovnika oškodovanki prisodilo 50.000 evrov odškodnine". STA - slovenska tiskovna agencija. 1.12.2011. Pridobljeno dne 4.6.2022.
  6. "Okrožno sodišče žrtvi zdaj že pokojnega župnika Karla Jošta prisodilo višjo odškodnino kot prvič". STA - slovenska tiskovna agencija. 9.3.2013. Pridobljeno dne 4.6.2022.
  7. Berdon, Sven (9.3.2013). "Odškodnina zaradi duhovnikove pedofilije". Dnevnik. Pridobljeno dne 4.6.2022.
  8. Čeferin, Rok (2013). Meje svobode tiska. Analiza sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Ljubljana: GV založba. COBISS 266721280. ISBN 978-961-247-241-2.
  9. "COBISS".
  10. "FDV". www.fdv.uni-lj.si. Pridobljeno dne 2022-05-05.
  11. "komentar kazenskega zakonika".