Riko Repič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Riko Repič
Rojstvo 19. april 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Ljubljana
Smrt 28. februar 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) (92 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic biokemik

Riko Repič, slovenski kemik, biokemik in pedagog, * 19. april 1910, Ljubljana, † 28. februar 2003, Ljubljana. Njegovo pravo ime je bilo Henrik Repič, a so ga večinoma poznali le kot Rika Repiča.

Delo[uredi | uredi kodo]

Bil je profesor za biokemijo na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je bil zaposlen med 1961 in 1980). Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato pa študiral kemijo (diploma 1935). Najprej se je zaposlil v farmacevtski tovarni Salus v Mengšu, kjer je pripravil več postopkov za izdelavo farmacevtskih preparatov. Poslovodja je bil med 1938 in 1941. Ob začetku vojne je prišel v Ljubljano, kjer je odprl kemotehnični laboratorij. Sodeloval je z Osvobodilno fronto, ki ga je leta 1944 poslala na osvobojeno ozemlje kot referenta za oskrbo medicinskega materiala. Po osvoboditvi je postal načelnik oddelka za oskrbo medicinskega materiala pri ministrstvu za ljudsko zdravje Slovenije, kasneje pa so ga premestili v generalno direkcijo za medicinsko proizvodnjo v Beograd. Od tam je sodeloval pri ustanovitvi tovarne Lek in nato postal njen direktor. Aktiven je bil pri postavitvi proizvodnje, organizaciji prometa in skladiščenja zdravil, sanitetnega materiala in zelišč. Ustanovil je Zavod za raziskavo in kontrolo zdravil, kjer se je zaposlil leta 1949. Ukvarjal se je predvsem z raziskavami zdravilnih zelišč, v prvi vrsti digitalisa. V letih 1951 in 1952 je služboval kot tehnični svetovalec veleposlaništev v Bernu in Bonnu, nato pa je delal kot znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Leta 1954 je bil kot štipendist Sklada Borisa Kidriča na specializaciji v Baslu, kjer je na Kemijskem inštitutu 3 semestre poslušal predavanja iz izbranih poglavij iz biokemije. Pri prof. Reichsteinu je raziskoval steroide. Na SAZU je doktoriral leta 1956 z disertacijo "Vrednotenje kardenolidov v digitalisu in uporabnost domačih vrst digitalisa v zdravilstvu" (ta doktorat sicer navaja v svojih arhivih Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani [1]). Leta 1961 je bil izvoljen za docenta za biokemijo na Oddelku za kemijo Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. V letu 1962/1963 se je izpopolnjeval pri prof. Woodwardu na Harvardski univerzi, kjer je delal na sintezi porfirinov. Po vrnitvi v Ljubljano je raziskoval sestavine v digitalisu s pomočjo kromatografskih metod, raziskoval pa je tudi aktivne snovi v konoplji. Izredni profesor je postal leta 1966, upokojil pa se je leta 1980.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • R. Repič, R. Modic. Secale cornutum, njegovi alkaloidi i njihovo kvantitativno odredjivanje. Apotekarski vjestnik (Zagreb), 21, 1939, 168-192, 254-261, 315-319.
  • R. Repič. Šta je s dobivanjem opiumskih alkaloida iz makove slame? Laka industrija (Beograd), 2, 1949, 32-34.
  • R. Repič. Vrednotenje galenskih preparatov digitalisa. Farm. vestnik, 2, 1951, 1-8.
  • R. Repič, Ch. Tamm. Die Glykoside der Blätter von Digitalis grandiflora Mill. (=Digitalis ambigua Murr.). Glykoside und Aglykone. 176. Mitteilung. Helv. Chim. Acta (Basel), 40, 1957, 639-662.
  • R. Repič, M. Dorer. O kvantitativnem določevanju alkaloidov beladone z NH4 - reinekatom. Farm. vestnik, 11, 1960, 65-74.
  • J. Kolšek, M. Matičič, R. Repič. Zur Papierchromatographie der Inhalststoffe des Hanfes. Archiv der Pharmazie (Weinheim), 295, 1961, 151-157.
  • R. Repič. Beitrag zum Problem der Auswertung von Digitalis. I. Planta Medica (Stuttgart), 10, 1962, 159-172.
  • R. Repič, K. Lindič. Beitrag zum Problem der Auswertung von Digitalis. II. Vestnik Slov. kem. dr., 12, 1965, 49-55.
  • R. Repič, Synthesis of the Zinc(II) Chelate of 6-(α-Hydroxy-β-carbomethoxyethyl)pyrroporphyrin Methyl Ester, J. Org. Chem. 1971, 36 (24), 3824.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, 2. knjiga (1956-1966), Univerza v Ljubljani, 1969.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]