R-36
| R-36 Р-36 | |
|---|---|
 Izstrelitev rakete Dnjepr, izpeljane iz rakete R-36 | |
| Vrsta | Težka medcelinska balistična raketa |
| Država izvora |  Sovjetska zveza
|
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 1966–1979 (originalna različica) 1988–sedanjost (R-36M2 Vojevoda) |
| Uporabniki | Strateške raketne sile Ruske federacije |
| Zgodovina izdelave | |
| Konstruktor | Mihail Kuzmič Jangel, Južmaš (po 1971 Vladimir Fjodorovič Utkin) |
| Leto zasnove | 1962– |
| Proizvajalec | Južmaš |
| Značilnosti | |
| Dolžina | 32,2 m (s težko bojno glavo) |
| Premer | 3,05 m |
| Bojna glava | 10 × 550–750 kt jedrskih konic z velikim številom vab in drugih penetracijskih pripomočkov (R-36M2) |
| Motor | Dvostopenjska/tristopenjska raketa na tekoče gorivo Prva stopnja: Druga stopnja: Tretja stopnja: |
| Operativni doseg |
10.200–16.000 km |
| Sistem vodenja |
Inercialna navigacija, avtonomna navigacija |
| Gorivo | N2O4/asimetrični dimetilhidrazin |
| Natančnost | 220–1300 m |
| Izstrelilna platforma |
Silos |
R-36 (rusko Р-36; GRAU oznaka: 8K67) je težka medcelinska balistična raketa (MBR), oblikovana v Južmašu v času ZSSR in v uporabi v Strateških raketnih silah Ruske federacije, zmožna zadati termojedrski udar ter premagati močne sisteme zračne obrambe.
Izboljšana različica R-36M velja za najmočnejšo medcelinsko balistično raketo (koristni tovor 8800 kg).[4][5] Po tehnološki ravni nima analogov. Nekateri analitiki so trdili, da ima ZSSR s to raketo teoretično prednost možnosti prvega jedrskega udara zaradi zelo hitre zmožnosti ponovnega polnjenja, zelo težkega koristnega tovora in izjemno velikega števila jedrskih konic ter vab. Poleg desetih jedrskih konic lahko nosi 40 vab, zaradi česar lahko potencialno premaga sisteme protibalistične obrambe.[6]
Različica R-36orb je sposobna delnega orbitalnega bombardiranja. Takšna raketa zagotavlja več prednosti v primerjavi z običajno MBR. Jedrska konica lahko pride iz katerekoli smeri, zaradi česar mora sovražnik zgraditi občutno dražji protiraketni sistem. Zaradi možnosti dostave bojne glave v orbito in njenega čakanja v orbiti, je možno zmanjšati čas, potreben za udar, na le nekaj minut.
Raketni silosi za R-36 naj bi vzdržali pritisk, veliko večji od 48 MPa (7000 psi).[7]
Kopija rakete R-36 je na ogled v Osrednjem muzeju Strateških raketnih sil v Balabanovem, Kaluška oblast.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Krebs, Gunter D. »R-36 (SS-9, Scarp) ICBM«. Pridobljeno 25. julija 2022.
- ↑ »NPO Energomash list of engines«. NPO Energomash. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2014.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Krebs, Gunter D. »R-36M Voivode (SS-18, Satan) ICBM«. Pridobljeno 25. julija 2022.
- ↑ »24 года назад в РВСН на боевое дежурство были поставлены самые мощные в мире ракетные комплексы «Воевода»«. function.mil.ru. Минобороны РФ. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2021. Pridobljeno 23. septembra 2021.
- ↑ »Самая мощная в мире ракета «Воевода» заступила на боевое дежурство четверть века назад«. structure.mil.ru (v ruščini). Минобороны РФ. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2022. Pridobljeno 31. januarja 2022.
- ↑ »Moscow extends life of 144 cold war ballistic missiles«. The Guardian. London. 20. avgust 2002. Pridobljeno 24. oktobra 2006.
- ↑ »9.3.1.2.1 (S) SSPK Against 52L7«. Joint DOD/DOE Trident Mk4/Mk5 Reentry Body Alternate Warhead Phase 2 Feasibility Study Report (U) (poročilo). United States Department of Defense and Department of Energy. Januar 1994.
When the W88/Mk5 was developed, this was the assessed VNTK of the hardest Soviet silos. Although those SS-18 silos have since been assessed to be much harder than 7000 psi, the SPETWG considers 52L7 to be a significant figure of effectiveness for this system because of the history of its use.
- ↑ Музей Ракетных войск стратегического назначения Arhivirano 2015-09-30 na Wayback Machine. Министерство обороны
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- RT-2PM Topol
- Topol-M
- Jars
- Sarmat, supertežka MBR
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
