Pot Alpe Adria

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kažipot na poti Alpe Adria

Pot Alpe Adria ali Alpe Adria Trail je planinska pešpot, dolga 750 km, od vznožja Velikega Kleka (Grossglockner) na Koroškem preko Kranjske Gore (Slovenija) do Jadranskega morja pri Miljah (Muggia) v Tržaškem zalivu v Italiji.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pohodna pot je bila razvita in izvedena v sodelovanju treh partnerjev iz Avstrije (Kärnten Werbung), Slovenije (Slovenska turistična organizacija) in Italije (Turistična organizacija Furlanija-Julijska krajina) in v letu 2012 označena tudi na terenu. Planinske organizacije treh sodelujočih držav ÖAV (Österreichischer Alpenverein), PZS (Planinska zveza Slovenije) in CAI (Club Alpino Italiano) so odgovorne za označevanje in vzdrževanje poti v posameznih državah. Pot obstoječe planinske in pohodne poti na obmejnem območju med Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Nova pot se oglašuje s sloganom Pohodništvo po rajskem vrtu in je trajno označena s posebnim simbolom. Na pohodu od ledenikov Visokih Tur (Hohe Tauern), vzdolž jezer, potokov vse do obale Jadranskega morja se spoznava kulturno raznolikost treh različnih dežel, ki jih povezuje dolga skupna zgodovina.

Potek[uredi | uredi kodo]

Pot Alpe Adria ni bila zasnovana kot športna pot, ampak predvsem kot kulturna pot. 43 etap je približno 17 km dolgih in se jih lahko prehodi v okoli 6 urah. Mnoge vodijo od kraja do kraja po zgodovinskih poteh v nealpskem območju. Ob koncu vsake etape je mogoče najti več počivališč in prenočišč.

Avstrija[uredi | uredi kodo]

Prvih 21 etap se začne na Kaiser-Franz-Josefs-Höhe pod Velikim Klekom, poteka skozi Heiligenblut, Dölach proti Mallnitzu, dalje proti Špitalu, obide Milštatsko jezero, Bad Kleinkirchheim, preko Krških Alp do Osoj, Baškega jezera (Faaker See) in se konča na Baumgartner Höhe, kjer na prelazu Jepca pod Kepo prečka mejo s Slovenijo. Pot prečka narodni park Visoke Ture in Nockberge ter vodi mimo nekaj koroških jezer (Milštatsko jezero, Osojsko jezero in Vrbsko jezero).

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Naslednjih 6 etap popelje skozi Slovenijo. Iz prelaza Jepca preko Maloškega in Trupejevega poldneva na Srednji vrh in v Kranjsko Goro, kjer se vstopi v Triglavski narodni park v Julijskih Alpah. Preko Vršiča v Trento in po dolini Soče mimo Bovca, Žage v Drežnico in pod Krnom v Tolmin se pot nadaljuje po starih vojaških poteh na sedlo Solarji, kjer prečka mejo z Italijo.

Italija[uredi | uredi kodo]

Zadnje etape poti Alpe Adria potekajo predvsem preko Italije, s kratkimi izleti v Slovenijo. Od sedla Solarji skozi vasi do Tribil di sopra (G. Tribilj), preko Kuka (M. Cuc), Sv. Ivana (Monte San Giovanni), Sv. Miklavža (Monte San Nicolo), pod Planjavo (Monte Plagnava) do Selc (Cladrecis) v dolino Idrije, kjer se na prehodu Golo Brdo razcepi z enim krakom v Slovenijo v Goriška Brda in se vrne v Italijo pri prehodu Plešivo, italijanski krak pa se nadaljuje in prečka vinorodno območje Collia, po dolini reke Idrije, po obronkih Krminske gore proti Števerjanu (San Floriano del Collio) v Gorico (Gorizia), kjer prečka reko Sočo in se nadaljuje preko Sovodnja (Savogna d'Isonzo), Doberdobski kras, mimo Doberdoba proti Devinu (Duino), ob Jadranski obali do Proseka (Prosecco), se dvigne nad Trst, ki ga obide, ponovno prečka mejo s Slovenijo, da se ustavi v Lipici in se skozi dolino Glinščice in Doline (San Dorligo della Valle) spusti proti Miljam.

Varianta Krožna pot treh dežel[uredi | uredi kodo]

V sedmih dnevnih etapah poteka od Baškega jezera na Koroškem preko Trbiža v Italiji in mimo Planice v Sloveniji nazaj v Avstrijo.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Guido Seyerle: Wanderführer Alpe Adria Trail. Bruckmanns Wanderführer, München 2013, ISBN 978-3765461026.
  • Astrid Christ, Martin Marktl: Alpe-Adria-Trail: Vom Großglockner nach Triest. Rother Wanderführer, München 2013, ISBN 978-3763344314

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]