Žaga, Bovec

Žaga
Žaga
	Žaga Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 46°18′4.67″N 13°28′41.47″E / 46.3012972°N 13.4781861°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Goriška regija
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Bovec
Krajevna skupnost	Krajevna skupnost Žaga
Površina
• Skupno	25,784 km2
Nadm. višina	419,1 m
Najvišja	Velika Baba (2.160 ) m
Prebivalstvo (2023)
• Skupno	310
• Gostota	12 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	5224 Srpenica
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;

Žaga je obmejno razpotegnjeno naselje z mejnim prehodom za mednarodni promet učja v občini Bovec. Nahaja se v severozahodnem delu Slovenije. Nad vasjo se razprostirata Kobariški Stol in Kaninsko pogorje, na katerih se nahajajo planine Hlevišča, Koleno, Ognjenk, Baban in Bošca. Znan je tudi slap Boka in Globoški potok. Mimo tečeta reki Soča in Učja. Od tu izvira tudi ples Rezjanka.^{[navedi vir]}

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva in prekinitvi Ostrogotskega kraljestva so se na njegovem ozemlju naselili Langobardi, nato pa so jim okoli 6. stoletja sledili slovanski prebivalci. Tako je celotno njeno ozemlje postalo del vojvodine Furlanije. Po padcu Langobardskega kraljestva so oblast prevzeli Franki; po Verdunski pogodbi leta 843 je postala del Regnum Italiae in nato leta 951 Veronske in Oglejske marke; po prvotni podrejenosti vojvodini Bavarski leta 952 je leta 976 prešla v vojvodino Koroško, ki jo je na novo ustanovil cesar Oton II.

Leta 1077 je prešel v cerkveno kneževino Oglej. S padcem oglejskega patriarhata je leta 1420 (formalno leta 1445) prešel v Beneško republiko.

S mirovno pogodbo v Noyonu (1516) je Serenissima izgubila Žago in preostanek zgornje doline reke Soče v korist Goriške in Gradiške grofije, ki sta bili že od leta 1500 pod habsburško oblastjo.

S Schönbrunnsko mirovno pogodbo (1809) je na desnem bregu reke Soče vstopila v Napoleonovo kraljevino Italijo na meji z Ilirskimi provincami.

Z Dunajskim kongresom leta 1815 se je vrnila v avstrijske roke kot avtonomna občina še vedno v Goriški in Gradiški grofiji, nato pa najprej v Kraljevini Iliriji in nato od leta 1849 v avstrijskem primorju.

Med prvo svetovno vojno je bil prizorišče prvega naskoka italijanskih čet in bitke pri Kobaridu.

Po prvi svetovni vojni je bila avtonomna občina Furlanije, nato pa je leta 1927 prešla v ponovno ustanovljeno Goriško pokrajino], ki jo je pripojila občina Plezzo.

Med septembrom 1943 in 1945 je bilo podvrženo operacijski coni Jadranske obale (OZAK), med letoma 1945 in 1947 pa je bilo zahodno od Morganove črte del cone A Julijske krajine pod britansko-ameriškim nadzorom zavezniške vojaške vlade ( AMG); nato je prešla v Jugoslavijo in nato v Slovenijo.^[3]

Potres 1976[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Potres v Furlaniji (1976).

Leta 1976 je močan potres s serijo popotresnih sunkov prizadel deželo Furlanijo in severozahodni del Slovenije, z najmočnejšima sunkoma 6. maja ob 21:00 (magnituda 6,5) in 15. septembra ob 9:21 (magnituda 6,1). Globina žarišč je bila med 10 in 15 kilometrov, epicenter pa se je nahajal v Huminu. V primerjavi z majsko potresno aktivnostjo so bile ob septembrskih potresih znatno aktivnejše, severnejše prelomne črte z večjo globino hipocentrov. Ta ugotovitev se sklada z opazovanji o nastali škodi v Posočju, ko je bilo septembra območje okoli Žage bolj prizadeto kot Breginjski kot, kjer je bilo najhuje ob majskih potresih. Ta potresna aktivnost kaže na živo tektoniko alpskega in predalpskega sveta, ki je še posebno izrazita ob stiku z Dinaridi, Jadransko kotanjo, Apenin in drugimi gmotami. Videti je, da so bili podobni procesi odločilni tudi za zadnji večji potres na Gorenjskem in tudi za katastrofalni ljubljanski potres leta 1895. Vodiška prelomnica poteka prav tako približno v smeri Z—V z rahlim odklonom na JZ in SV.^[4]

Najvišji vrhovi[uredi | uredi kodo]

Velika Baba (2160m),Veliki Babanski skedenj (2117m),Mala Baba (1977m),Mali Babanski skedenj (1963m), Skutnik (1720m),,Stol (1673m),Vrh Planje (1663m),Mostič (1647m), Gabrovec ali Veliki Muzec (1630m),Mali Muzec(1612m),Veliki Hum (1593m), Ribežni(1518m),Gulj (954m).