Hagija Sofija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
48.760 urejanj
infopolje
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{otheruses|Hagija Sofija v Solunu}}
{{otheruses|Hagija Sofija v Solunu}}

{{Infopolje Zgradba
|name = Hagija Sofija
|native_name = {{lang|tr|Ayasofya}}
|image = [[Slika: Turkey-3019 - Hagia Sophia (2216460729).jpg|300px]]
|image_size =
|caption = Hagija Sofija
|location = [[Istanbul|Istanbul Fatih]],<br> {{TUR}}
|coordinates = {{coord|41.0085|28.9799|region:TR|format=dms|display=inline,title}}
|begin = 532
|complete = {{start date and age|537}}
|architect = [[Izidor Miletski]] <br> [[Antemij Tralski]]
|owner = Republika Turčija
|cost =
|map_type = Turčija
|map_size = 300px
|map_caption = Položaj Hagije Sofije na karti Turčije
|building_type =
* bizantinska krščanska stolnica (537–1204)
* katoliška stolnica (1204–1261)
* grška pravoslavna stolnica (1261–1453)
* osmanska mošeja (1453–1931)
* muzej (1935–danes)
|client = Justinijan
|engineer =
|date_demolished =
|style =
|size =
|embedded =
|footnotes =
|footnotes = {{designation list |embed = yes
|designation1 = WHS
|designation1_offname = Zgodovinska območja Istanbula
|designation1_date = 1985 <small>(9. zasedanje)</small>
|designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/356 356]
|designation1_criteria = i. ii. iii. iv
|designation1_type = Kulturni
|designation1_free1name = Regija
|designation1_free1value = [[Unescova svetovna dediščina|Evropa in Severna Amerika]]
}}
}}

[[File:Hagia Sophia exterior 2007 002.jpg|thumb|300x300px|Hagija Sofija s Trga sultana Ahmeta (nekdanjega Avgusteja)]]
[[File:Hagia Sophia exterior 2007 002.jpg|thumb|300x300px|Hagija Sofija s Trga sultana Ahmeta (nekdanjega Avgusteja)]]
'''[[Cerkev]] svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).
'''[[Cerkev]] svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).
Vrstica 6: Vrstica 48:


== Arhitektura ==
== Arhitektura ==
Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]]. Notranjost [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi [[steber|stebri]]. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] izjavil "Solomon, prehitel sem te!" {{coord|41.0085|28.98|type:landmark|display=title|format=dms}}(Νενίκηκά σε Σολομών). Sam Justinijan je skrbel za izvedbo gradnje cerkve, ki je bila zgrajena v petih letih s pomočjo gradbenega materiala iz [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] in drugih provinc države. Izgradnja takšnega objekta v petih letih je velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske [[romanika|romanike]] in [[Gotika|gotike]] gradili tudi več stoletij. Do izgradnje katedrale v [[Sevilja|Sevilji]] 1000 let kasneje, je Hagija Sofija ostala tudi največja [[Krščanstvo|krščanska]] cerkev sveta.
Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]]. Notranjost [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi [[steber|stebri]]. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] izjavil "Solomon, prehitel sem te!" Sam Justinijan je skrbel za izvedbo gradnje cerkve, ki je bila zgrajena v petih letih s pomočjo gradbenega materiala iz [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] in drugih provinc države. Izgradnja takšnega objekta v petih letih je velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske [[romanika|romanike]] in [[Gotika|gotike]] gradili tudi več stoletij. Do izgradnje katedrale v [[Sevilja|Sevilji]] 1000 let kasneje, je Hagija Sofija ostala tudi največja [[Krščanstvo|krščanska]] cerkev sveta.


Arhitektura, ki predstavlja vrh poznoantične arhitekture je znana zaradi svojega vpliva na arhitekturo pravoslavnih kot tudi katoliških krščanskih cerkva in tudi [[Mošeja|islamskih mošej]].
Arhitektura, ki predstavlja vrh poznoantične arhitekture je znana zaradi svojega vpliva na arhitekturo pravoslavnih kot tudi katoliških krščanskih cerkva in tudi [[Mošeja|islamskih mošej]].

Redakcija: 14:04, 8. april 2019

Za druge pomene glej Hagija Sofija v Solunu.
Hagija Sofija
Ayasofya
Hagija Sofija
Hagija Sofija se nahaja v Turčija
Hagija Sofija
Položaj Hagije Sofije na karti Turčije
Splošni podatki
Tip
  • bizantinska krščanska stolnica (537–1204)
  • katoliška stolnica (1204–1261)
  • grška pravoslavna stolnica (1261–1453)
  • osmanska mošeja (1453–1931)
  • muzej (1935–danes)
LokacijaIstanbul Fatih,
Zastava Turčije Turčija
Koordinati41°00′31″N 28°58′48″E / 41.0085°N 28.9799°E / 41.0085; 28.9799
NaročnikJustinijan
LastnikRepublika Turčija
Projektiranje in gradnja
ArhitektIzidor Miletski
Antemij Tralski
Uradno ime: Zgodovinska območja Istanbula
TipKulturni
Kriterijii. ii. iii. iv
Razglasitev1985 (9. zasedanje)
ID #356
RegijaEvropa in Severna Amerika
Hagija Sofija s Trga sultana Ahmeta (nekdanjega Avgusteja)

Cerkev svete Božje modrosti (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), je nekdanja patriarhalna bazilika, kasnejšnja mošeja ter današnji muzej v turškem mestu Istanbul nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).

Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I., leta 532, dokončana je bila v petih letih do leta 537. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje vzhodnorimskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Po osmanski osvojitvi Vzhodnorimskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu Unesca. Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev. Za vzhodnorimsko cerkev z istim imenom v Solunu glejte stran Hagija Sofija v Solunu.,

 Arhitektura

Hagija Sofija je eden bolje ohranjenih primerov bizantinske arhitekture. Notranjost cerkve je okrašena z mozaiki in barvnimi kamnitimi stebri. Prvoten umetniški okras zgradbe je bil tako bogat, da je cesar Justinijan izjavil "Solomon, prehitel sem te!" Sam Justinijan je skrbel za izvedbo gradnje cerkve, ki je bila zgrajena v petih letih s pomočjo gradbenega materiala iz Egipta in drugih provinc države. Izgradnja takšnega objekta v petih letih je velik inženirski dosežek, saj so manjše monumentalne cerkve zahodnoevropske romanike in gotike gradili tudi več stoletij. Do izgradnje katedrale v Sevilji 1000 let kasneje, je Hagija Sofija ostala tudi največja krščanska cerkev sveta.

Arhitektura, ki predstavlja vrh poznoantične arhitekture je znana zaradi svojega vpliva na arhitekturo pravoslavnih kot tudi katoliških krščanskih cerkva in tudi islamskih mošej.

Tloris

Prostoren interjer ima razčlenjeno strukturo. Cerkveno ladjo pokriva središčna kupola, katere svetla višina stropa od tal je 55,6 m. Kupola je postavljena na lanterno (svetlobnico) sestavljeno iz štiridesetih oken. Notranjost strukture je pokrita z večbarvnimi kamni, marmorji, poslikavami in zlatimi mozaiki.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hagija_Sofija&oldid=5120897«