Eduard Bernstein: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Rokgm (pogovor | prispevki)
25 urejanj
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Engelbert (pogovor | prispevki)
66.980 urejanj
m pp, dewiki
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox person
{{Infobox person
|name = Eduard Bernstein
|name = Eduard Bernstein
|image = <!-- WD -->
|image = [[File:Bernstein Eduard 1895.jpg|250px|Bernstein Eduard 1895]]
|birth_date = {{birth date|1850|1|6|df=y}}
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = [[Schöneberg]], [[Nemška zveza|Nemčija]]
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = {{death date and age|1932|12|18|1850|1|6|df=y}}
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = [[Berlin]], [[Weimarska republika|Nemčija]]
|death_place = <!-- WD -->
|known_for = Začetnik [[evolucionarni socializem|evolucionarnega socializma]] ([[demokratični socializem]]), [[socialna demokracija|socialne demokracije]] in [[revizionizem|revizionizma]] ([[reformizem]])
|known_for = Začetnik [[evolucionarni socializem|evolucionarnega socializma]] ([[demokratični socializem]]), [[socialna demokracija|socialne demokracije]] in [[revizionizem|revizionizma]] ([[reformizem]])
|occupation = [[Politik]]
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = [[Nemec]]
|nationality = [[Nemec]]
}}
}}
{{Socialna demokracija |Variants}}
{{Socialna demokracija |Variants}}


'''Eduard Bernstein''', [[nemci|nemški]] [[politik]] in [[politična filozofija|politični teoretik]], * [[6. januar]] [[1850]], [[Schöneberg]], † [[18. december]] [[1932]], [[Berlin]].
⚫
'''Eduard Bernstein''' (6. januar 1850 – 18 december 1932) je bil nemški [[Socialna demokracija|social-demokratični]] [[Politična filozofija|politični teoretik]] in [[politik]], član socialdemokratske stranke, začetnik [[evolucionarni socializem|evolucionarnega socializma]], [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] in [[Reformizem|reformizma]] (prizadevanje za spremembo [[Kapitalizem|kapitalistične]] družbene ureditve v [[Socializem|socialistično]] z reformami). Bernstein je bil povezan s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] in [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]], vendar se ni popolnoma strinjal z [[Marksizem|marksističnem]] mišljenjem. Razlikoval je med zgodnjim [[Marksizem|marksizmom]], ki je bil neizpolnjen in je slonel na ideji, da bi bil lahko dosežen z nasilno revolucijo ter kasnejšim [[Marksizem|marksizmom]], ki ga je podpiral. Ta je lahko dosežen tudi po mirnih in demokratičnih poteh.

⚫
'''Eduard Bernstein''' je bil nemški [[Socialna demokracija|social-demokratični]] [[Politična filozofija|politični teoretik]] in [[politik]], član socialdemokratske stranke, začetnik [[evolucionarni socializem|evolucionarnega socializma]], [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] in [[Reformizem|reformizma]] (prizadevanje za spremembo [[Kapitalizem|kapitalistične]] družbene ureditve v [[Socializem|socialistično]] z reformami). Bernstein je bil povezan s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] in [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]], vendar se ni popolnoma strinjal z [[Marksizem|marksističnem]] mišljenjem. Razlikoval je med zgodnjim marksizmom, ki je bil neizpolnjen in je slonel na ideji, da bi bil lahko dosežen z nasilno revolucijo ter kasnejšim marksizmom, ki ga je podpiral. Ta je lahko dosežen tudi po mirnih in demokratičnih poteh.


== Življenjepis ==
== Življenjepis ==


Bernstein se je rodil židovski družini v [[Schöneberg|Schönebergu]] (današnji del Berlina). Njegov oče je bil po poklicu voznik lokomotive. Po tem, ko je Eduard zapustil šolo, je med letoma 1866 in 1878 delal kot bančni uradnik. Njegova politična kariera se je začela v letu 1872, ko se je pridružil [[socializem|socialistični]] stranki z [[marksizem|marksističnimi]] težnjami, ki je bila bolj znana kot Sozialdemokratische Arbeiterpartei Eisenacher Programms- zagovornica einsenachškega (poimenovan po nemškem mestu Einsenach) nemškega [[socializem|socializma]]. Kmalu je postal poznan kot njen aktivist. Bernsteinova stranka je bila na dveh volitvah tekmica [[socializem|socialistični]] stranki, Lassalleansom (Allgemeiner Deutscher Arbeiterverein Ferdinanda Lassalle), vendar te volitve niso bile pomembne. Zato je Bernstein skupaj z [[August Bebel|Avgustom Bebelom]] in [[Wilhelm Liebknecht|Wilhelmom Liebknechtom]] pripravila Einigungsparteitag (kongres združevanja stranke) z lassalleajci v Gothi leta 1875. Kritizeral je znani program [[Karl Marx|Karl Marxove]] kritike o Gothi, ker je videl v lassalleanski zmagi nad Eisenacherji prednost. Zanimivo je, da je Bernstein kasneje poudaril, da je [[Wilhelm Liebknecht|Liebknecht]], katerega imajo mnogi za najmočnejšega [[marksizem|marksističnega]] zagovornika znotraj frakcije Eisenacherjev, predlagal vključitev številnih idej, ki so motile [[Karl Marx|Marxa]].
Bernstein se je rodil židovski družini v [[Schöneberg|Schönebergu]] (današnji del Berlina). Njegov oče je bil po poklicu voznik lokomotive. Po tem, ko je Eduard zapustil šolo, je med letoma 1866 in 1878 delal kot bančni uradnik. Njegova politična kariera se je začela v letu 1872, ko se je pridružil [[socializem|socialistični]] stranki z marksističnimi težnjami, ki je bila bolj znana kot Sozialdemokratische Arbeiterpartei Eisenacher Programms- zagovornica einsenachškega (poimenovan po nemškem mestu Einsenach) nemškega socializma. Kmalu je postal poznan kot njen aktivist. Bernsteinova stranka je bila na dveh volitvah tekmica socialistični stranki, Lassalleansom (Allgemeiner Deutscher Arbeiterverein Ferdinanda Lassalle), vendar te volitve niso bile pomembne. Zato je Bernstein skupaj z [[August Bebel|Avgustom Bebelom]] in [[Wilhelm Liebknecht|Wilhelmom Liebknechtom]] pripravila Einigungsparteitag (kongres združevanja stranke) z lassalleajci v Gothi leta 1875. Kritiziral je znani program Karl Marxove kritike o Gothi, ker je videl v lassalleanski zmagi nad Eisenacherji prednost. Zanimivo je, da je Bernstein kasneje poudaril, da je Liebknecht, katerega imajo mnogi za najmočnejšega marksističnega zagovornika znotraj frakcije Eisenacherjev, predlagal vključitev številnih idej, ki so motile Marxa.


Na volitvah v [[Reichstag|Reichstagu]] leta 1877 je nemška socialdemokratska stranka dobila 493.000 glasov. Vendar pa sta dva poskusa atentata na cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II]] v naslednjem letu podarila kanclerju [[Otto von Bismarck|Ottu von Bismarcku]] izgovor za uvedbo zakona, ki prepoveduje vse [[socializem|socialistične]] organizacije, skupščine in publikacije. V poskusu atentata pa ni bil vpleten nihče od socialdemokratov, kljub temu pa je množična reakcija proti "sovražnikom Reicha" povzročila odobravanje Bismarckovega Socialističnega zakona.
Na volitvah v [[Reichstag|Reichstagu]] leta 1877 je nemška socialdemokratska stranka dobila 493.000 glasov. Vendar pa sta dva poskusa atentata na cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II]] v naslednjem letu podarila kanclerju [[Otto von Bismarck|Ottu von Bismarcku]] izgovor za uvedbo zakona, ki prepoveduje vse socialistične organizacije, skupščine in publikacije. V poskusu atentata pa ni bil vpleten nihče od socialdemokratov, kljub temu pa je množična reakcija proti "sovražnikom Reicha" povzročila odobravanje Bismarckovega Socialističnega zakona.


[[Otto von Bismarck|Bismarckova]] stroga protisocialistična zakonodaja je bila sprejeta 12. oktobra 1878. Za skoraj vse praktične namene je bila Socialdemokratska stranka prepovedana in je bila po Nemčiji aktivno zatrta. Vendar pa je bilo socialnim demokratom še vedno dovoljeno kandidirati za v [[Reichstag]] in to so tudi storili. Kljub resnem preganjanju, ki mu je bila stranka podvržena, je povečala svoj volilni uspeh. Tako pa je dobila 550.000 glasov leta 1884 in 763.000 leta 1887.
Bismarckova stroga protisocialistična zakonodaja je bila sprejeta 12. oktobra 1878. Za skoraj vse praktične namene je bila Socialdemokratska stranka prepovedana in je bila po Nemčiji aktivno zatrta. Vendar pa je bilo socialnim demokratom še vedno dovoljeno kandidirati za v Reichstag in to so tudi storili. Kljub resnem preganjanju, ki mu je bila stranka podvržena, je povečala svoj volilni uspeh. Tako pa je dobila 550.000 glasov leta 1884 in 763.000 leta 1887.


Zaradi odločnosti Bernsteinove opozicije [[Otto von Bismarck|Bismarckovi vladi]], je moral Bernstein zapustiti [[Nemčija|Nemčijo]]. Tik preden je prišel v veljavo zakon "Socialist Law", je odšel v izgnanstvo v [[Zürich]] in sprejel položaj, kot zasebni tajnik za socialdemokratskega zavetnika [[Karl Hoöchberg|Karla Höchberga]], bogatega zagovornika socialdemokracije. Izdan je bil nalog za njegovo aretacijo v Nemčiji, kar je preprečilo njegovo vrnitev. Leta 1888 je Bismarck prepričal švicarsko vlado, naj izžene določeno število uglednih članov nemške socialndemokratske stranke. Zato se je moral Bernstein preseliti v [[London]], kjer se je povezal z [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]] in [[Karl Kautsky]] Karlom Kautskyem. Kmalu se je imel za [[marksizem|marksista]]. Leta 1880 je spremljal [[August Bebel|Bebela]] v Londonu, da razreši nesporazum, ki se tiče njegove vpletenosti v članek, ki ga je objavil [[Karl Hoöchberg|Höchberg]] in sta ga [[Friedrich Engels|Engels]] in [[Karl Marx|Marx]] označila za: "Poln kup buržoazije in njenih lepih idej.'' A obisk je bil uspešen. Zlasti [[Friedrich Engels|Engels]] je bil navdušen nad Bernsteinovo zavzetostjo in njegovimi idejami.
Zaradi odločnosti Bernsteinove opozicije Bismarckovi vladi, je moral Bernstein zapustiti [[Nemčija|Nemčijo]]. Tik preden je prišel v veljavo zakon "Socialist Law", je odšel v izgnanstvo v [[Zürich]] in sprejel položaj, kot zasebni tajnik za socialdemokratskega zavetnika [[Karl Hoöchberg|Karla Höchberga]], bogatega zagovornika socialdemokracije. Izdan je bil nalog za njegovo aretacijo v Nemčiji, kar je preprečilo njegovo vrnitev. Leta 1888 je Bismarck prepričal švicarsko vlado, naj izžene določeno število uglednih članov nemške socialndemokratske stranke. Zato se je moral Bernstein preseliti v [[London]], kjer se je povezal z Friedrichom Engelsom in [[Karl Kautsky|Karlom Kautskyem]]. Kmalu se je imel za marksista. Leta 1880 je spremljal Bebela v Londonu, da razreši nesporazum, ki se tiče njegove vpletenosti v članek, ki ga je objavil Höchberg in sta ga Engels in Marx označila za: "Poln kup buržoazije in njenih lepih idej.'' A obisk je bil uspešen. Zlasti Engels je bil navdušen nad Bernsteinovo zavzetostjo in njegovimi idejami.


Z vrnitvijo v [[Zürich]] je Bernstein vedno bolj delal za stranko Der Sozialdemokrat (socialni demokrati) in kasneje nadomestil [[Georg von Vollmar|Georga von Vollmarta]], ki je delal kot urednik časopisa. Leta 1887 je nemška vlada prepričala švicarske oblasti naj zavrnejo stranko. Bernstein se je preselil v [[London]] kjer je nadaljeval z objavljanjem. Njegov odnos z [[Friedrich Engels|Engelsom]] pa se je kmalu razvil v prijateljstvo.
Z vrnitvijo v [[Zürich]] je Bernstein vedno bolj delal za stranko Der Sozialdemokrat (socialni demokrati) in kasneje nadomestil [[Georg von Vollmar|Georga von Vollmarta]], ki je delal kot urednik časopisa. Leta 1887 je nemška vlada prepričala švicarske oblasti naj zavrnejo stranko. Bernstein se je preselil v [[London]] kjer je nadaljeval z objavljanjem. Njegov odnos z Engelsom pa se je kmalu razvil v prijateljstvo.


Leta 1895, je bil [[Friedrich Engels|Engels]] globoko razočaran, ko je odkril, da sta Bernstein in [[Karl Kautsky|Katusky]] njegov uvod, v novo izdajo The Class Struggles-a v Franciji, ki ga je napisal [[Karl Marx|Marx]] leta 1850, preuredila tako, da je pustil vtis, da je postal zagovornik mirne poti do socializma. Kasneje, 1. aprila 1895 je [[Friedrich Engels|Engels]] pisal [[Karl Kautsky|Kautskyu]]:
Leta 1895, je bil Engels globoko razočaran, ko je odkril, da sta Bernstein in Kautsky njegov uvod, v novo izdajo The Class Struggles-a v Franciji, ki ga je napisal Marx leta 1850, preuredila tako, da je pustil vtis, da je postal zagovornik mirne poti do socializma. Kasneje, 1. aprila 1895 je Engels pisal Kautskyu:


"''Bil sem presenečen, ko sem danes videl izvleček mojega uvoda, da je bil izdan brez mojega vedenja in prikazan tako, da me je prikazal kot miroljubnega zagovornika zakonodaje. To je pa še eden razlog, zakaj bi se moral ta uvod pojaviti v Neue Zeit-u v celoti, da bi se lahko ta sramotni vtis izbrisal.''"
"''Bil sem presenečen, ko sem danes videl izvleček mojega uvoda, da je bil izdan brez mojega vedenja in prikazan tako, da me je prikazal kot miroljubnega zagovornika zakonodaje. To je pa še eden razlog, zakaj bi se moral ta uvod pojaviti v Neue Zeit-u v celoti, da bi se lahko ta sramotni vtis izbrisal.''"
Vrstica 32: Vrstica 34:
Leta 1891 je bil eden od avtorjev programa Erfurt. Od 1896 do 1898 pa je objavil vrsto člankov z naslovom Probleme des Sozialismus (Problemi socializma), ki so sprožili razpravo o [[revizionizem|revizionizmu]] v EPD. Leta 1899 je objavil tudi knjigo z naslovom Die Voraussetzungen des Sozialismus und die Aufgaben der Sozialdemokratie (Predpogoji za socializem in naloge socialne demokracije). Knjiga je bila v veliki meri v nasprotju z njegovimi stališči. Bila je tudi polemika proti Bernsteinovemu položaju. Leta 1900 je Bernstein objavil Zur Geschichte und Theory des Sozialismus (Zgodovina in teorija socializma, 1900).
Leta 1891 je bil eden od avtorjev programa Erfurt. Od 1896 do 1898 pa je objavil vrsto člankov z naslovom Probleme des Sozialismus (Problemi socializma), ki so sprožili razpravo o [[revizionizem|revizionizmu]] v EPD. Leta 1899 je objavil tudi knjigo z naslovom Die Voraussetzungen des Sozialismus und die Aufgaben der Sozialdemokratie (Predpogoji za socializem in naloge socialne demokracije). Knjiga je bila v veliki meri v nasprotju z njegovimi stališči. Bila je tudi polemika proti Bernsteinovemu položaju. Leta 1900 je Bernstein objavil Zur Geschichte und Theory des Sozialismus (Zgodovina in teorija socializma, 1900).


Po koncu prepovedi, ki mu je prepovedovala vstop v državo, se je leta 1901 vrnil v Nemčijo. To leto je postal urednik časopisa Vorwärts in član [[Reichstag|Reichstaga]] v katerem je sodeloval od leta 1902 do 1918. Glasoval je proti predlogi o oborožitvi leta 1913 skupaj z levim krilom SPD-ja. Kljub temu, da je glasoval za vojne zasluge avgusta 1914, je julija 1915 nasprotoval prvi svetovni vojni in je bil leta 1917 eden od ustanoviteljev samostojne socialistično-demokratične partije Nemčije (USPD), ki je združila socialiste, ki so nasprotovali vojni (vključno reformatorje kot Bernstein, »centriste« kot [[Karl Kautsky|Kautskya]] in revolucionarne [[marksizem|Marksiste]] kot [[Karl Liebknecht|Karla Liebknechta]]). Ko se je pridružil SPD-ju je bil leta 1919 še vedno član USDP. Od leta 1920 do 1928 pa je bil ponovno član Reichstaga. Leta 1928 se je popolnoma upokojil od političnega življenja.
Po koncu prepovedi, ki mu je prepovedovala vstop v državo, se je leta 1901 vrnil v Nemčijo. To leto je postal urednik časopisa Vorwärts in član Reichstaga v katerem je sodeloval od leta 1902 do 1918. Glasoval je proti predlogi o oborožitvi leta 1913 skupaj z levim krilom SPD-ja. Kljub temu, da je glasoval za vojne zasluge avgusta 1914, je julija 1915 nasprotoval prvi svetovni vojni in je bil leta 1917 eden od ustanoviteljev samostojne socialistično-demokratične partije Nemčije (USPD), ki je združila socialiste, ki so nasprotovali vojni (vključno reformatorje kot Bernstein, »centriste« kot Kautskya in revolucionarne marksiste kot [[Karl Liebknecht|Karla Liebknechta]]). Ko se je pridružil SPD-ju je bil leta 1919 še vedno član USDP. Od leta 1920 do 1928 pa je bil ponovno član Reichstaga. Leta 1928 se je popolnoma upokojil od političnega življenja.


Bernstein je umrl 18. decembra 1932 v [[Berlin|Berlinu]]. Spominsko ploščo ima postavljeno v Bozener ulici 18, Berlin-Schoneberg, kjer je živel od leta 1918 do svoje smrti. Njegov grob na Eisackestrasse pokopališču je postal zaščiten pod mestom Berlin.
Bernstein je umrl 18. decembra 1932 v [[Berlin]]u. Spominsko ploščo ima postavljeno v Bozener ulici 18, Berlin-Schoneberg, kjer je živel od leta 1918 do svoje smrti. Njegov grob na Eisackestrasse pokopališču je postal zaščiten pod mestom Berlin.




== Ideja ==
== Ideja ==


Bernsteinovo najpomembnejše delo je Die Voraussetzungen des Sozialismus (1899). Na začetku je bil zaskrbljen z [[Karl Marx|Marxovim]] predvidevanjem o neizbežnem koncu [[kapitalizem|kapitalizma]]. Pokazal je dejstva, ki nakazujejo, da se [[Karl Marx|Marxova]] predvidevanja ne bodo uresničila. Opozoril je, da centralizacija [[kapitalizem|kapitalistične industrije]], čeprav je pomembna, ne prinese delitve lastništva [[kapital|kapitala]], ampak ga še bolj koncentrira.
Bernsteinovo najpomembnejše delo je Die Voraussetzungen des Sozialismus (1899). Na začetku je bil zaskrbljen z Marxovim predvidevanjem o neizbežnem koncu [[kapitalizem|kapitalizma]]. Pokazal je dejstva, ki nakazujejo, da se Marxova predvidevanja ne bodo uresničila. Opozoril je, da centralizacija kapitalistične industrije, čeprav je pomembna, ne prinese delitve lastništva [[kapital|kapitala]], ampak ga še bolj koncentrira.


Bernstein je izjavil, da se v podjetniški razred stalno zaposluje iz [[proletariat|proletariata]]. Zato je treba vse ukrepe, kot so državna ureditev ur dela in določbe o pokojninah, spodbujati. Zato si je želel, da se bi delavski razred vključil v politiko.
Bernstein je izjavil, da se v podjetniški razred stalno zaposluje iz [[proletariat|proletariata]]. Zato je treba vse ukrepe, kot so državna ureditev ur dela in določbe o pokojninah, spodbujati. Zato si je želel, da se bi delavski razred vključil v politiko.


Bernsteina so napadali tako ortodoksni [[marksizem|marksisti]], kot tudi radikalni tok, ki ga je vodila [[Rosa Luxembourg]], zaradi njegovega [[revizionizem|revizionizma]]. Bernstein pa je ostal revizionist. Verjel je, da se lahko socializem doseže z [[kapitalizem|kapitalizmom]] in ne z njegovim uničenjem (z postopnim uveljavljanjem delavskih pravic, bo posledično izginila njihova motivacija do revolucije).
Bernsteina so napadali tako ortodoksni marksisti, kot tudi radikalni tok, ki ga je vodila [[Rosa Luxembourg]], zaradi njegovega [[revizionizem|revizionizma]]. Bernstein pa je ostal revizionist. Verjel je, da se lahko socializem doseže z kapitalizmom in ne z njegovim uničenjem (z postopnim uveljavljanjem delavskih pravic, bo posledično izginila njihova motivacija do revolucije).


[[Socializem]], je trdila [[Rosa Luxembourg]], se konča s socialno revolucijo. [[Revizionizem]], pa pomeni, da opustimo socialno revolucijo (cilj socialne demokracije) in svoj končni cilj spremenimo v družbeno reformo, v boj med delavci in kapitalisti. Pravi, da je [[revizionizem]] izgubil socializem in se vrnil k [[idealizem|idealizmu]], in da [[revizionizem|revizionisti]] podcenjujejo [[anarhija|anarhijo]] [[kapitalizem|kapitalizma]], kar bo pripeljalo v njegov propad. Odvrgli so nujnost [[socializem|socializma]] in upanje o socialistični prihodnosti. [[sindikat|Sindikalisti]], ki so videli uspeh [[kapitalizem|kapitalizma]] in izboljšanje delovnih pogojev, so večinoma sledili Bernsteinu, medtem ko so se predani intelektualci strinjali z [[Roso Luxembourg]].
[[Socializem]], je trdila [[Rosa Luxembourg]], se konča s socialno revolucijo. [[Revizionizem]], pa pomeni, da opustimo socialno revolucijo (cilj socialne demokracije) in svoj končni cilj spremenimo v družbeno reformo, v boj med delavci in kapitalisti. Pravi, da je [[revizionizem]] izgubil socializem in se vrnil k [[idealizem|idealizmu]], in da revizionisti podcenjujejo [[anarhija|anarhijo]] kapitalizma, kar bo pripeljalo v njegov propad. Odvrgli so nujnost socializma in upanje o socialistični prihodnosti. [[sindikat|Sindikalisti]], ki so videli uspeh kapitalizma in izboljšanje delovnih pogojev, so večinoma sledili Bernsteinu, medtem ko so se predani intelektualci strinjali z [[Roso Luxembourg]].


Čeprav se je [[Karl Marx|Marx]] strinjal, da bi bil prost trg najhitrejša uresničitev [[kapitalizem|kapitalističnega]] sistema, je hkrati menil da bi bil to tudi njegov konec, če ne bi bilo [[protekcionizem|protekcionizma]] . Bernstein pa je menil, da bi [[protekcionizem]] prinesel prednost samo peščici ljudi, saj bi bil anti-progresiven, ker bi imel negativen vpliv na množice ljudi. Nemški [[protekcionizem]] je bil osnovan le na [[Avtarkija|avtarkiji]] od sveta (posebej [[Velika Britanija|Velike Britanije]]), ki pa bi samo ustvaril konflikt med [fNemčija|Nemčijo]] in svetom.
Čeprav se je Marx strinjal, da bi bil prost trg najhitrejša uresničitev kapitalističnega sistema, je hkrati menil da bi bil to tudi njegov konec, če ne bi bilo [[protekcionizem|protekcionizma]] . Bernstein pa je menil, da bi [[protekcionizem]] prinesel prednost samo peščici ljudi, saj bi bil anti-progresiven, ker bi imel negativen vpliv na množice ljudi. Nemški [[protekcionizem]] je bil osnovan le na [[Avtarkija|avtarkiji]] od sveta (posebej [[Velika Britanija|Velike Britanije]]), ki pa bi samo ustvaril konflikt med [Nemčija|Nemčijo]] in svetom.




== Dela ==
== Dela ==



*Eduard Bernstein, ''The Preconditions of Socialism'', J. H. W. Dietz, Stuttgart 1899: Cambridge University Press, 1993
*Eduard Bernstein, ''The Preconditions of Socialism'', J. H. W. Dietz, Stuttgart 1899: Cambridge University Press, 1993

*Eduard Bernstein, Cromwell and Communism: ''Socialism and Democracy in the Great English Revolution'', International
*Eduard Bernstein, Cromwell and Communism: ''Socialism and Democracy in the Great English Revolution'', International
*Specialized Book Service Inc., 1963
*Specialized Book Service Inc., 1963

*Eduard Bernstein, ''Evolutionary Socialism'': A Criticism and Affirmation, Random House, 1961
*Eduard Bernstein, ''Evolutionary Socialism'': A Criticism and Affirmation, Random House, 1961

*Eduard Bernstein, ''My Years of Exile'': Reminiscences of a Socialist, Greenwood Publishing Group, 1986
*Eduard Bernstein, ''My Years of Exile'': Reminiscences of a Socialist, Greenwood Publishing Group, 1986

*Eduard Bernstein, ''Selected Writings of Eduard Bernstein'', 1900–1921, Prometheus Books, 1996
*Eduard Bernstein, ''Selected Writings of Eduard Bernstein'', 1900–1921, Prometheus Books, 1996

*Marius Ostrowski, ''Eduard Bernstein on Social Democracy and International Politics'': Essays and Other Writings, Palgrave Macmillan, 2018
*Marius Ostrowski, ''Eduard Bernstein on Social Democracy and International Politics'': Essays and Other Writings, Palgrave Macmillan, 2018


Vrstica 69: Vrstica 65:
== Literatura ==
== Literatura ==
*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Eduard_Bernstein#cite_note-18.
*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Eduard_Bernstein#cite_note-18.

*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Eduard-Bernstein.
*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Eduard-Bernstein.

*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikisource.org/wiki/1922_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Bernstein,_Eduard.
*''Eduard Bernstein'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikisource.org/wiki/1922_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Bernstein,_Eduard.

*''Protectionisem'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://simple.wikipedia.org/wiki/Protectionism.
*''Protectionisem'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://simple.wikipedia.org/wiki/Protectionism.
⚫
*''Reformism'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Reformism.


== Sklici ==
⚫
*''Reformism'': internet. 30. 11. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Reformism.
{{sklici}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 88: Vrstica 83:
* [[https://www.marxists.org/reference/archive/bernstein/index.htm Eduard Bernstein Internet Archive]]
* [[https://www.marxists.org/reference/archive/bernstein/index.htm Eduard Bernstein Internet Archive]]


{{DEFAULTSORT:Bernstein, Eduard}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1850]]
[[Kategorija:Umrli leta 1932]]
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Politični filozofi]]
[[Kategorija:Politični filozofi]]

Redakcija: 19:34, 28. januar 2018

Eduard Bernstein
Portret
Rojstvo6. januar 1850({{padleft:1850|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][…]
Schöneberg[d][4][5]
Smrt18. december 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] (82 let)
Berlin[4]
NarodnostNemec
Državljanstvo Nemško cesarstvo
 Weimarska republika
Poklicfilozof, pisatelj, ekonomist, redaktor, zgodovinar, gospodarski zgodovinar
Poznan poZačetnik evolucionarnega socializma (demokratični socializem), socialne demokracije in revizionizma (reformizem)
Socialna demokracija

Razvoj
Humanizem
Razsvetljenstvo
Francoska revolucija
Utopični socializem
Sindikalizem
Revolucije leta 1848
Marksizem
Revizionizem
Reformizem
Gradualizem
Načela socialistične internacionale
Zamisli
Predstavniška demokracija
Državljanske pravice
Economska demokracija
Delavske pravice
Mešano gospodarstvo
Nacionalizacija
Država blaginje
Pravična trgovina
Varstvo okolja
Renski kapitalizem
Posvetnost
Družbeno podjetništvo
Socialno tržno gospodarstvo
Delavsko samoupravljanje
Folkhemmet
Usmeritve
Bernsteinizem
Skandinavski model
Godesberški program
Tretja pot socialne demokracije
Osebnosti
Seznam socialnih demokratov
 · Obafemi Awolowo  · Eduard Bernstein  · Zulfikar Ali Bhutto  · Hjalmar Branting  · John Curtin  · Ignacy Daszyński  · Tommy Douglas  · Bülent Ecevit  · Jean Jaurès  · Zhang Junmai  · Tetsu Katayama  · Ferdinand Lassalle  · René Lévesque  · Nelson Mandela  · Ramsay MacDonald  · Jawaharlal Nehru  · José Batlle y Ordóñez  · Georgi Plekhanov  · Michael Joseph Savage  · Belinda Stronach
Južnoslovanski
socialni demokrati

Etbin Kristan  · Svetozar Marković  · Borut Pahor  · Jože Pučnik  ·
Organizacije
Socialdemokratske stranke
Socialdemokratska stranka Slovenije
Socialistična internacionala
Mednarodna zveza mladih socialistov
Evropska socialistična stranka
Mladi evropski socialisti
Mednarodna sindikalna konfederacija
SAMAK

Eduard Bernstein, nemški politik in politični teoretik, * 6. januar 1850, Schöneberg, † 18. december 1932, Berlin.

Eduard Bernstein je bil nemški social-demokratični politični teoretik in politik, član socialdemokratske stranke, začetnik evolucionarnega socializma, socialne demokracije in reformizma (prizadevanje za spremembo kapitalistične družbene ureditve v socialistično z reformami). Bernstein je bil povezan s Karlom Marxom in Friedrichom Engelsom, vendar se ni popolnoma strinjal z marksističnem mišljenjem. Razlikoval je med zgodnjim marksizmom, ki je bil neizpolnjen in je slonel na ideji, da bi bil lahko dosežen z nasilno revolucijo ter kasnejšim marksizmom, ki ga je podpiral. Ta je lahko dosežen tudi po mirnih in demokratičnih poteh.

Življenjepis

Bernstein se je rodil židovski družini v Schönebergu (današnji del Berlina). Njegov oče je bil po poklicu voznik lokomotive. Po tem, ko je Eduard zapustil šolo, je med letoma 1866 in 1878 delal kot bančni uradnik. Njegova politična kariera se je začela v letu 1872, ko se je pridružil socialistični stranki z marksističnimi težnjami, ki je bila bolj znana kot Sozialdemokratische Arbeiterpartei Eisenacher Programms- zagovornica einsenachškega (poimenovan po nemškem mestu Einsenach) nemškega socializma. Kmalu je postal poznan kot njen aktivist. Bernsteinova stranka je bila na dveh volitvah tekmica socialistični stranki, Lassalleansom (Allgemeiner Deutscher Arbeiterverein Ferdinanda Lassalle), vendar te volitve niso bile pomembne. Zato je Bernstein skupaj z Avgustom Bebelom in Wilhelmom Liebknechtom pripravila Einigungsparteitag (kongres združevanja stranke) z lassalleajci v Gothi leta 1875. Kritiziral je znani program Karl Marxove kritike o Gothi, ker je videl v lassalleanski zmagi nad Eisenacherji prednost. Zanimivo je, da je Bernstein kasneje poudaril, da je Liebknecht, katerega imajo mnogi za najmočnejšega marksističnega zagovornika znotraj frakcije Eisenacherjev, predlagal vključitev številnih idej, ki so motile Marxa.

Na volitvah v Reichstagu leta 1877 je nemška socialdemokratska stranka dobila 493.000 glasov. Vendar pa sta dva poskusa atentata na cesarja Viljema II v naslednjem letu podarila kanclerju Ottu von Bismarcku izgovor za uvedbo zakona, ki prepoveduje vse socialistične organizacije, skupščine in publikacije. V poskusu atentata pa ni bil vpleten nihče od socialdemokratov, kljub temu pa je množična reakcija proti "sovražnikom Reicha" povzročila odobravanje Bismarckovega Socialističnega zakona.

Bismarckova stroga protisocialistična zakonodaja je bila sprejeta 12. oktobra 1878. Za skoraj vse praktične namene je bila Socialdemokratska stranka prepovedana in je bila po Nemčiji aktivno zatrta. Vendar pa je bilo socialnim demokratom še vedno dovoljeno kandidirati za v Reichstag in to so tudi storili. Kljub resnem preganjanju, ki mu je bila stranka podvržena, je povečala svoj volilni uspeh. Tako pa je dobila 550.000 glasov leta 1884 in 763.000 leta 1887.

Zaradi odločnosti Bernsteinove opozicije Bismarckovi vladi, je moral Bernstein zapustiti Nemčijo. Tik preden je prišel v veljavo zakon "Socialist Law", je odšel v izgnanstvo v Zürich in sprejel položaj, kot zasebni tajnik za socialdemokratskega zavetnika Karla Höchberga, bogatega zagovornika socialdemokracije. Izdan je bil nalog za njegovo aretacijo v Nemčiji, kar je preprečilo njegovo vrnitev. Leta 1888 je Bismarck prepričal švicarsko vlado, naj izžene določeno število uglednih članov nemške socialndemokratske stranke. Zato se je moral Bernstein preseliti v London, kjer se je povezal z Friedrichom Engelsom in Karlom Kautskyem. Kmalu se je imel za marksista. Leta 1880 je spremljal Bebela v Londonu, da razreši nesporazum, ki se tiče njegove vpletenosti v članek, ki ga je objavil Höchberg in sta ga Engels in Marx označila za: "Poln kup buržoazije in njenih lepih idej. A obisk je bil uspešen. Zlasti Engels je bil navdušen nad Bernsteinovo zavzetostjo in njegovimi idejami.

Z vrnitvijo v Zürich je Bernstein vedno bolj delal za stranko Der Sozialdemokrat (socialni demokrati) in kasneje nadomestil Georga von Vollmarta, ki je delal kot urednik časopisa. Leta 1887 je nemška vlada prepričala švicarske oblasti naj zavrnejo stranko. Bernstein se je preselil v London kjer je nadaljeval z objavljanjem. Njegov odnos z Engelsom pa se je kmalu razvil v prijateljstvo.

Leta 1895, je bil Engels globoko razočaran, ko je odkril, da sta Bernstein in Kautsky njegov uvod, v novo izdajo The Class Struggles-a v Franciji, ki ga je napisal Marx leta 1850, preuredila tako, da je pustil vtis, da je postal zagovornik mirne poti do socializma. Kasneje, 1. aprila 1895 je Engels pisal Kautskyu:

"Bil sem presenečen, ko sem danes videl izvleček mojega uvoda, da je bil izdan brez mojega vedenja in prikazan tako, da me je prikazal kot miroljubnega zagovornika zakonodaje. To je pa še eden razlog, zakaj bi se moral ta uvod pojaviti v Neue Zeit-u v celoti, da bi se lahko ta sramotni vtis izbrisal."

Leta 1891 je bil eden od avtorjev programa Erfurt. Od 1896 do 1898 pa je objavil vrsto člankov z naslovom Probleme des Sozialismus (Problemi socializma), ki so sprožili razpravo o revizionizmu v EPD. Leta 1899 je objavil tudi knjigo z naslovom Die Voraussetzungen des Sozialismus und die Aufgaben der Sozialdemokratie (Predpogoji za socializem in naloge socialne demokracije). Knjiga je bila v veliki meri v nasprotju z njegovimi stališči. Bila je tudi polemika proti Bernsteinovemu položaju. Leta 1900 je Bernstein objavil Zur Geschichte und Theory des Sozialismus (Zgodovina in teorija socializma, 1900).

Po koncu prepovedi, ki mu je prepovedovala vstop v državo, se je leta 1901 vrnil v Nemčijo. To leto je postal urednik časopisa Vorwärts in član Reichstaga v katerem je sodeloval od leta 1902 do 1918. Glasoval je proti predlogi o oborožitvi leta 1913 skupaj z levim krilom SPD-ja. Kljub temu, da je glasoval za vojne zasluge avgusta 1914, je julija 1915 nasprotoval prvi svetovni vojni in je bil leta 1917 eden od ustanoviteljev samostojne socialistično-demokratične partije Nemčije (USPD), ki je združila socialiste, ki so nasprotovali vojni (vključno reformatorje kot Bernstein, »centriste« kot Kautskya in revolucionarne marksiste kot Karla Liebknechta). Ko se je pridružil SPD-ju je bil leta 1919 še vedno član USDP. Od leta 1920 do 1928 pa je bil ponovno član Reichstaga. Leta 1928 se je popolnoma upokojil od političnega življenja.

Bernstein je umrl 18. decembra 1932 v Berlinu. Spominsko ploščo ima postavljeno v Bozener ulici 18, Berlin-Schoneberg, kjer je živel od leta 1918 do svoje smrti. Njegov grob na Eisackestrasse pokopališču je postal zaščiten pod mestom Berlin.


Ideja

Bernsteinovo najpomembnejše delo je Die Voraussetzungen des Sozialismus (1899). Na začetku je bil zaskrbljen z Marxovim predvidevanjem o neizbežnem koncu kapitalizma. Pokazal je dejstva, ki nakazujejo, da se Marxova predvidevanja ne bodo uresničila. Opozoril je, da centralizacija kapitalistične industrije, čeprav je pomembna, ne prinese delitve lastništva kapitala, ampak ga še bolj koncentrira.

Bernstein je izjavil, da se v podjetniški razred stalno zaposluje iz proletariata. Zato je treba vse ukrepe, kot so državna ureditev ur dela in določbe o pokojninah, spodbujati. Zato si je želel, da se bi delavski razred vključil v politiko.

Bernsteina so napadali tako ortodoksni marksisti, kot tudi radikalni tok, ki ga je vodila Rosa Luxembourg, zaradi njegovega revizionizma. Bernstein pa je ostal revizionist. Verjel je, da se lahko socializem doseže z kapitalizmom in ne z njegovim uničenjem (z postopnim uveljavljanjem delavskih pravic, bo posledično izginila njihova motivacija do revolucije).

Socializem, je trdila Rosa Luxembourg, se konča s socialno revolucijo. Revizionizem, pa pomeni, da opustimo socialno revolucijo (cilj socialne demokracije) in svoj končni cilj spremenimo v družbeno reformo, v boj med delavci in kapitalisti. Pravi, da je revizionizem izgubil socializem in se vrnil k idealizmu, in da revizionisti podcenjujejo anarhijo kapitalizma, kar bo pripeljalo v njegov propad. Odvrgli so nujnost socializma in upanje o socialistični prihodnosti. Sindikalisti, ki so videli uspeh kapitalizma in izboljšanje delovnih pogojev, so večinoma sledili Bernsteinu, medtem ko so se predani intelektualci strinjali z Roso Luxembourg.

Čeprav se je Marx strinjal, da bi bil prost trg najhitrejša uresničitev kapitalističnega sistema, je hkrati menil da bi bil to tudi njegov konec, če ne bi bilo protekcionizma . Bernstein pa je menil, da bi protekcionizem prinesel prednost samo peščici ljudi, saj bi bil anti-progresiven, ker bi imel negativen vpliv na množice ljudi. Nemški protekcionizem je bil osnovan le na avtarkiji od sveta (posebej Velike Britanije), ki pa bi samo ustvaril konflikt med [Nemčija|Nemčijo]] in svetom.


Dela

  • Eduard Bernstein, The Preconditions of Socialism, J. H. W. Dietz, Stuttgart 1899: Cambridge University Press, 1993
  • Eduard Bernstein, Cromwell and Communism: Socialism and Democracy in the Great English Revolution, International
  • Specialized Book Service Inc., 1963
  • Eduard Bernstein, Evolutionary Socialism: A Criticism and Affirmation, Random House, 1961
  • Eduard Bernstein, My Years of Exile: Reminiscences of a Socialist, Greenwood Publishing Group, 1986
  • Eduard Bernstein, Selected Writings of Eduard Bernstein, 1900–1921, Prometheus Books, 1996
  • Marius Ostrowski, Eduard Bernstein on Social Democracy and International Politics: Essays and Other Writings, Palgrave Macmillan, 2018


Literatura

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Angel P. R. Encyclopædia Britannica
  2. ↑ 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopädie
  3. ↑ 3,0 3,1 Internet Philosophy Ontology project
  4. ↑ 4,0 4,1 Record #118509993 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ http://library.fes.de/cgi-bin/ihg2pdf.pl?vol=1&f=207&l=208

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Eduard_Bernstein&oldid=4947703«