Utopični socializem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.

Utopični socializem od širšega pojma političnih utopij omejuje zavzemanje za socialistične ideje o skupni lastnini, kar bi onemogočilo izkoriščanje med družbenimi sloji in ustvarilo pogoje za pravično in humano družbo.

Pojem »utopičnega socializma« prvič omenjata Karl Marx in Friedrich Engels v »Komunističnem manifestu«, da bi izpostavila razliko med svojo, »znanstveno« obliko socializma in predhodnimi »utopičnimi« oblikami[1]. Vendar se zamišljanje social(istič)nih utopij nadaljuje še po Marxu, kot odgovor na neuspeh markisitičnih realsocialističnih družbenih in ekonomskih ureditev.

Preseganje marksistične opredelitve[uredi | uredi kodo]

Vsem utopičnim socialistom je skupno, da jim je bila tedanja družbena realnost, katere del so bili sami, nepravična in nasprotuje človekovemu dostojanstvu. Zato so na različne načine poskušali teoretično in tudi praktično udejaniti družbene ideale enakopravnosti, svobode, človekoljubnosti, enakomerne distribucije dobrin, univerzalnega izobraževanja, ipd. Družbene spremembe so si prizadevali doseči po nekonfliktni poti po načelu snežne kepe, tj. brez nasilnih sprememb, kot je revolucija. »Načelo snežne kepe« pomeni, da se funkcionalnost predpostavljene utopije v praksi preveri na majhnem številu avtonomnih skupnosti, preden postane vzor za ravnanje in delovanje družbe kot celote. Večina utopistov ni nikoli poskušala ustvariti eksperimentalne družbene skupnosti, pač pa je upala, da bo s svojimi idejami samodejno prispevala k družbenim spremembam. Karl Marx in marksisti so jim zaradi idealizma, neznanstvenosti, nedialektičnosti in neprepoznavanja razrednega boja kot nujnega konflikta očitali utopičnost. Kljub temu so danes marsikatere njihove ideje, ki so bile za katerega od utopistov zgolj ideal, civilizacijsko sprejete in kot taki zakonsko določeni (npr. socialno skrbstvo, obvezno osnovnošolsko izobraževanje, pravice žensk,...), čeprav lahko zatrdimo, da so v večini primerov utopističnih socialistov (še) daleč od njihovih idealov, npr. odprava zasebne lastnine in denarja, ali bolj moderne težnje po zagotovljenem univerzalnem minimalnem dohodku. Kolikor je prišlo do uresničitve posameznih avtonomnih utopičnih skupnosti, so zaradi omejenih sredstev in nefunkcionalnosti propadle. Kljub propadu so nekatere njihove rešitve postale del splošne družbene prakse.

Splošen konsenz zgodovinarjev utopičnega socializma[2] je, da velja za prvega v liniji utopičnih socialistov Thomas More (1478 - 1535), ki je napisal delo z naslovom »Knjiga o najboljši ureditvi države in o novem otoku Utopija«. Izraz utopija je sestavljen iz dveh grških besed; iz u, ki pomeni v grščini ne in topos , ki pomeni kraj, skupaj Utopos ali neobstoječi kraj. Utopija pomeni kritičen odnos do obstoječe stvarnosti. Predstavila naj bi projekcijo najboljšega stanja, idealne družbe h kateri bi se morali usmeriti in s katero bi morali obstoječo zamenjati. Njegovemu delu so sledila mnoga dela njegovih sodobnikov in kasnejših filozofov, piscev političnih utopij. Kljub neformalnemu »prvenstvu« Thomasa Mora ideje utopizma niso nove in so se v zgodovini filozofije pojavljale od Platona (427 pr. n. št. - 347 pr. n. št.) naprej, vendar je šele bogatenje meščanstva in uničenje srednjeveških solidarnostnih struktur[3] spodbudilo kritiko tedanjih modernizacijskih procesov, ki so večali razlike v družbeni razslojenosti, krepili državni aparat (absolutizem) in slabšali kvaliteto življenja.

Pridevanje etikete »utopični socialist« je lahko zelo enostranska poteza, saj je marsikateri avtor social(istič)nih utopij bil ustvarjalen tudi na drugih področjih[4].

Zgodovinski pregled social(istič)nih utopij[uredi | uredi kodo]

Začetki in Thomas More[uredi | uredi kodo]

Dežela Nikjer

17. stoletje[uredi | uredi kodo]

18. stoletje[uredi | uredi kodo]

19. stoletje[uredi | uredi kodo]

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

Pogojno bi lahko med utopične socialiste uvrstili tudi linijo marksističnih ruskih filozofov in mislecev (Černiševski, Lenin, Preobraženski). Utopični socialisti so kljub raznim pomanjkljivostim v svojih razlagah družbenega razvoja začetniki in eksperimentatorji razvoja boljše in pravičnejše družbe v smeri socializma.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Karl Marx, Friedrich Engels, »Manifest komunistične stranke«, v: »Izbrana dela v petih zvezkih, 2. zvezek, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 625 (COBISS)
  2. ^ Vsaj v primeru Dilas-Rocherieux 2004
  3. ^ Proces, ki se je začel v 15. stoletju v Evropi. Izven Evrope, točneje na Kitajskem, ima močne utopično socialistične ideje z elementi anarhizma daoizem.
  4. ^ Thomas More v polemikah z nosilci reformacije, Francis Bacon v metodologiji znanosti, ipd. Prav tako pa so nekaterim z vidika zgodovine filozofije eminentnejšim filozofom - Voltairju, Fichteju in Feuerbachu - ta oznaka odreka, ker je njihovo delo na drugih filozofskih področjih zasenčilo razmeroma nepomembno ukvarjanje z utopijami.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Dilas-Rocherieux, Yolène, Utopija ali spomin na prihodnost, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]