Plimski val

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Plimski val v zalivu Morecambe v Združenem kraljestvu
Video plimskega vala Arnsiden v Združenem kraljestvu
Plimski val v Zgornjem Cookovem zalivu, Aljaska

Plimski val je pojav ob plimi, pri katerem sprednji rob prihajajoče plime tvori val (ali valove) vode, ki potuje po reki ali ozkem zalivu navzgor in obrne smer toka reke ali zaliva. To je močna plima, ki potiska reko navzgor proti toku.

Opis[uredi | uredi kodo]

Plimski val se pojavlja na sorazmerno malo lokacijah po vsem svetu, običajno na območjih z velikim razponom plimovanja (običajno več kot 6 metrov med visoko plimo in nizko oseko) in kjer se prihajajoče plime usmerjajo skozi širok zaliv v lijakasto ustje plitve in vedno ožje rečne struge.[1] Zavzema razne oblike in višine. Lijaku podobna oblika ne le poveča obseg plimovanja, ampak lahko tudi skrajša trajanje plimovanja do točke, ko se poplava pojavi kot nenaden dvig gladine vode. Plimski val se pojavi med plimovanjem in nikoli med oseko.

Valovit plimski val blizu izliva reke Araguari v severovzhodni Braziliji. Pogled je poševno proti ustju letala na približno 30 m nadmorske višine.[2]

Plimski val ima lahko različne oblike, od ene same lomljive valovne fronte z valjem – podobno kot hidravlični skok[3][4] – do valovitih plimskih valov, ki obsegajo gladko valovno fronto, ki ji sledi niz sekundarnih valov, znanih kot valovi.[5] Veliki plimski valovi so lahko posebej nevarni za ladijski promet, hkrati pa predstavljajo priložnosti za deskanje po rekah.[6]

Dve ključni značilnosti plimskega vala sta intenzivna turbulenca in turbulentno mešanje, ki nastaneta med širjenjem vala, pa tudi ropotanje. Vizualna opazovanja plimskih valov poudarjajo turbulentno naravo naraščajočih voda. Plimski val povzroči močno turbulentno mešanje v območju estuarija, učinke pa je mogoče čutiti na precejšnjih razdaljah. Opazovanja hitrosti kažejo na hitro upočasnitev toka, povezano s prehodom vala, kot tudi velika nihanja hitrosti.[6][7] Plimski val ustvarja močno bučanje, ki združuje zvoke, ki jih povzročajo turbulenca v sprednji strani vala in mladiči, zajeti zračni mehurčki v vrtinskem valju, erozija sedimenta pod sprednjo stranjo vala in bregov, razrivanje plitvin in prečnikov ter udarci na ovire. Ropot vala se sliši daleč, saj lahko njegove nizke frekvence potujejo na velike razdalje. Nizkofrekvenčni zvok je značilnost napredujočega vala, v katerem so zračni mehurčki, ujeti v obsežne vrtince, akustično aktivni in igrajo prevladujočo vlogo pri ustvarjanju ropotajočega zvoka.[8]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Angleška beseda tidal bore ali samo bore izhaja iz stare angleščine iz staronorveške besede bára, kar pomeni 'val' ali 'nabrekanje', francosko mascaret (to je »visoka plima ob rečnem ustju«). Ob Amazonki mu pravijo pororoca (beseda izhaja iz lokalnega jezika Tupi in pomeni 'velik uničujoč hrup')

Učinki[uredi | uredi kodo]

Plimski valovi so lahko nevarni. Nekatere reke, kot so Sena v Franciji, reka Petitcodiac v Kanadi in reka Colorado v Mehiki, če jih naštejemo le nekatere, imajo v povezavi s plimskimi valovi zlovešč sloves. Na Kitajskem kljub opozorilnim tablam, postavljenim ob bregovih reke Čjantang, vsako leto pride do številnih smrtnih žrtev zaradi ljudi, ki preveč tvegajo z valom. Plimski valovi vplivajo na ladijski promet in plovbo v območju estuarija, na primer v Papuanski Novi Gvineji (v rekah Fly in Bamu), Maleziji (Benak v Batang Luparju) in Indiji (reka Hooghly).

Po drugi strani pa so estuariji, ki jih prizadene plimovanje, bogata prehranjevalna območja in gnezdišča več oblik divjih živali. Območja estuarija so drstišča in gnezdišča več domorodnih vrst rib, medtem ko prezračevanje, ki ga povzroči plimovanje, prispeva k obilni rasti številnih vrst rib in kozic (na primer v reki Rokan, Indonezija). Plimski valovi nudijo tudi priložnost za rekreativno deskanje po celinskih vodah, kot je Seven Ghosts na reki Kampar v Indoneziji.

Znanstvene študije[uredi | uredi kodo]

Znanstvene študije so bile izvedene na reki Dee[9] v Walesu v Združenem kraljestvu, Garoni[10] in Sélune[11] v Franciji, reki Daly[12] v Avstraliji in estuarij reke Čjantang[13] na Kitajskem. Moč toka plimovanja pogosto predstavlja izziv za znanstvene meritve, kar dokazujejo številni dogodki na terenu v reki Dee, Rio Mearim, reki Daly in reki Sélune.

Reke in zalivi s plimskimi valovi[uredi | uredi kodo]

Reke in zalivi, za katere je znano, da kažejo plimske valove, so navedeni v nadaljevanju.

Azija[uredi | uredi kodo]

  • Ganges–Brahmaputra, Indija in Bangladeš
  • Reka Ind, Indija in Pakistan
  • Reka Sittaung, Burma
  • Reka Čjantang, Kitajska, ki ima največjim plimskim valom na svetu, visokim do 9 m, potuje s hitrostjo do 40 km/h
  • Batang Lupar ali reka Lupar, blizu Šri Amana, Malezija. Plimski val je lokalno znan kot benak.
  • Batang Sadong ali reka Sadong, Saravak, Malezija.
  • Bono, reka Kampar, v zalivu Meranti, Pelalavan, Indonezija. Lokalni prebivalci se bojijo, da bo ta pojav potopil ladje. Poroča se, da se prebije do 130 km v notranjost, vendar običajno do 40 km z višino 6 m.[14]

Oceanija[uredi | uredi kodo]

Avstralija[uredi | uredi kodo]

  • Reka Styx, Queensland
  • Reka Daly, Severni teritorij

Papuanska Nova Gvineja[uredi | uredi kodo]

  • Reka Fly[15]
  • Reka Turama

Evropi[uredi | uredi kodo]

Irska[uredi | uredi kodo]

Združeno kraljestvo[uredi | uredi kodo]

Trent Aegir viden iz West Stockwitha, Nottinghamshire, 20. september 2005
The Trent Aegir at Gainsborough, Lincolnshire, 20 September 2005
  • Reka Dee, Wales in Anglija
  • Reka Mersey. Drugi najvišji plimski val za valom v reki Severn, visok do 1,7 metra. Val se po navadi oblikuje okoli Manchestrskega ladijskega kanala.
  • Severn, Wales in Anglija, do 2 metra visoko
  • Trent Aegir na reki Trent, Anglija, visok do 1,5 metra. Tudi drugi pokloni estuarija Humber.
  • Reka Parrett
  • Reka Welland
  • Vrtina Arnside na reki Kent
  • Reka Great Ouse
  • Reka Ouse, Yorkshire. Tako kot vrtina Trent je tudi ta znana kot "Aegir".
  • Reka Eden
  • Reka Esk
  • Reka Nene. To je bilo znano tudi kot Orel.
  • Reka Nith
  • River Lune, Lancashire
  • River Ribble, Lancashire
  • Reka Yealm, Devon
  • Reka Leven, Cumbria
  • Plimski val se premika vzdolž reke Ribble med vhodoma v reki Douglas in Preston
Plimski val na reki Ribble

Belgija[uredi | uredi kodo]

  • Durme, Flandrija

Francija[uredi | uredi kodo]

Pojav se v francoščini na splošno imenuje un mascaret.[16] vendar imajo prednost nekatera druga lokalna imena.]

  • Sena je imela do 1960-ih pomemben val, lokalno imenovano la barre. Od takrat je bil praktično odpravljen s poglabljanjem in urejanjem reke.
  • Zaliv Mont-Saint-Michel, vključno s Couesnon, Sélune in Sée
  • Arguenon
  • Baie de la Frenaye
  • Vire
  • Sienne
  • Vilaine, lokalno imenovan le mascarin
  • Dordogne
  • Garona

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Združene države[uredi | uredi kodo]

Plimski val na reki Petitcodiac
  • Turnagain Arm of Cook Inlet, Aljaska. Do 2 metra in 20 km/h
  • V zgodovini je imela reka Kolorado plimski val do 6 čevljev, ki je segala 47 milj navzgor.
  • Reka Savanah do 16 km v notranjosti.
  • Majhne plimske valove, visoke le nekaj centimetrov, so opazili, kako napredujejo v plimski zaliv na obali zaliva Misisipi.
  • Zaliv Crissy Field Marsh v San Franciscu v Kaliforniji lahko pokaže plimski val ob visoki plimi.

Kanada[uredi | uredi kodo]

Glede na to, da ima zaliv Fundy najvišjo stopnjo plimovanja na svetu, ima večina rek, ki se izlivajo v ta zaliv med Novo Škotsko in Novim Brunswickom, znatne plimske valove. To so:

  • Reka Petitcodiac je imela prej najvišji val v Severni Ameriki z več kot 2 m višine, vendar je gradnja nasipa med Monctonom in Riverviewom v 1960-ih povzročila kasnejšo obsežno sedimentacijo, ki je val zmanjšala na malo več kot valovanje. Po precejšnjih političnih polemikah so bila vrata nasipa odprta 14. aprila 2010 kot del projekta obnove reke Petitcodiac in plimski val je ponovno začel rasti.[17] Obnova vala je zadostovala, da so julija 2013 profesionalni deskarji zajahali 1 meter visok val 29 kilometrov navzgor po reki Petitcodiac od vasi Belliveau do Monctona, da bi postavili nov severnoameriški rekord za neprekinjeno deskanje.[18]
  • Reka Shubenacadie v Novi Škotski. Ko se plimski val približa, se popolnoma izsušene rečne struge napolnijo. Povzročil je smrt več turistov, ki so bili v rečnih strugah, ko je vdrl val. Upravljavci turističnih čolnov poleti ponujajo rafting izlete.
  • Val je najhitrejši in najvišji na nekaterih manjših rekah, ki se povezujejo z zalivom, kot sta reki Hebert in Maccan v porečju Cumberland, reki St. Croix in Kennetcook v porečju Minas ter reka Salmon v Truru.[19]

Mehika[uredi | uredi kodo]

V zgodovini je bil plimski val v Kalifornijskem zalivu v Mehiki ob izlivu reke Kolorado. Nastal je v estuarju okoli otoka Montague in se razširil navzgor. Nekoč je bil zelo močen, vendar so preusmeritve reke za namakanje oslabile tok reke do te mere, da je plimovanje skoraj izginilo.

Južna Amerika[uredi | uredi kodo]

Brazilija[uredi | uredi kodo]

  • Reka Amazonka v Braziliji, visoka do 4 metre, teče s hitrostjo do 21 km/h. Lokalno je znana kot pororoca.[20]
  • Reka Mearim v Braziliji
  • Reka Araguari v Braziliji. V preteklosti je bila zelo močna, od leta 2015 pa velja za izgubljeno zaradi gojenja bivolov, namakanja in gradnje jezov vzdolž reke, kar je povzročilo znatno izgubo pretoka vode.

Venezuela[uredi | uredi kodo]

Reka Orinoko v Venezueli

Jezera s plimskimi vrtinami[uredi | uredi kodo]

Jezera z oceanskim vhodom lahko kažejo tudi plimske vrtine.

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Jezero Nitinat na otoku Vancouver ima včasih nevaren plimski val v Nitinat Narrows, kjer se jezero sreča s Tihim oceanom. Jezero je zaradi stalnih vetrov priljubljeno med deskarji.

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Chanson, H. (2011). Tidal Bores, Aegir, Eagre, Mascaret, Pororoca. Theory and Observations. World Scientific, Singapore. ISBN 978-981-4335-41-6.
  2. ↑ Figure 5 in: Susan Bartsch-Winkler; David K. Lynch (1988), Catalog of worldwide tidal bore occurrences and characteristics (Circular 1022), U. S. Geological Survey
  3. ↑ Chanson, H. (2012). »Momentum considerations in hydraulic jumps and bores«. Journal of Irrigation and Drainage Engineering. ASCE. 138 (4): 382–85. doi:10.1061/(ASCE)IR.1943-4774.0000409. ISSN 0372-0187.
  4. ↑ Chanson, H. (2009). »Current Knowledge In Hydraulic Jumps And Related Phenomena. A Survey of Experimental Results«. European Journal of Mechanics B. 28 (2): 191–210. Bibcode:2009EJMF...28..191C. doi:10.1016/j.euromechflu.2008.06.004. ISSN 0997-7546.
  5. ↑ Chanson, H. (2009). Environmental, Ecological and Cultural Impacts of Tidal Bores, Benaks, Bonos and Burros. Proc. International Workshop on Environmental Hydraulics IWEH09, Theoretical, Experimental and Computational Solutions, Valencia, Spain, 29–30 October Editor P.A. Lopez-Jimenez et al., Invited keynote lecture, 20 pp. (CD-ROM).
  6. ↑ Koch, C. and Hubert Chanson (2008). »Turbulent Mixing beneath an Undular Bore Front«. Journal of Coastal Research. 24 (4): 999–1007. doi:10.2112/06-0688.1. S2CID 130530635.
  7. ↑ Koch, C. and Hubert Chanson (2009). »Turbulence Measurements in Positive Surges and Bores«. Journal of Hydraulic Research. 47 (1): 29–40. doi:10.3826/jhr.2009.2954. S2CID 124743367.
  8. ↑ Chanson, H. (2009). »The Rumble Sound Generated by a Tidal Bore Event in the Baie du Mont Saint Michel«. Journal of the Acoustical Society of America. 125 (6): 3561–68. Bibcode:2009ASAJ..125.3561C. doi:10.1121/1.3124781. PMID 19507938.
  9. ↑ Simpson, J.H., Fisher, N.R., and Wiles, P. (2004). »Reynolds Stress and TKE Production in an Estuary with a Tidal Bore«. Estuarine, Coastal and Shelf Science. 60 (4): 619–27. Bibcode:2004ECSS...60..619S. doi:10.1016/j.ecss.2004.03.006. during this […] deployment, the [ADCP] instrument was repeatedly buried in sediment after the 1st tidal cycle and had to be dug out of the sediment, with considerable difficulty, at the time of recovery.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  10. ↑ Hubert Chanson, Lubin, P., Simon, B., and Reungoat, D. (2010). Turbulence and Sediment Processes in the Tidal Bore of the Garonne River: First Observations. Hydraulic Model Report No. CH79/10, School of Civil Engineering, The University of Queensland, Brisbane, Australia, 97 pp. ISBN 978-1-74272-010-4.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  11. ↑ Mouazé, D., Hubert Chanson, and Simon, B. (2010). Field Measurements in the Tidal Bore of the Sélune River in the Bay of Mont Saint Michel (September 2010). Hydraulic Model Report No. CH81/10, School of Civil Engineering, The University of Queensland, Brisbane, Australia, 72 pp. ISBN 978-1-74272-021-0. the field study experienced a number of problems and failures. About 40 s after the passage of the bore, the metallic frame started to move. The ADV support failed completely 10 minutes after the tidal bore.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  12. ↑ Wolanski, E., Williams, D., Spagnol, S., and Hubert Chanson (2004). »Undular Tidal Bore Dynamics in the Daly Estuary, Northern Australia«. Estuarine, Coastal and Shelf Science. 60 (4): 629–36. Bibcode:2004ECSS...60..629W. doi:10.1016/j.ecss.2004.03.001. About 20 min after the passage of the bore the two aluminium frames at site C were toppled. […] A 3-min-duration patch of macroturbulence was observed. […] This unsteady motion was sufficiently energetic to topple moorings that had survived much higher, quasi-steady currents of 1.8 m/s.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  13. ↑ Li, Ying; Pan, Dong-Zi; Chanson, Hubert; Pan, Cun-Hong (Julij 2019). »Real-time characteristics of tidal bore propagation in the Qiantang River Estuary, China, recorded by marine radar« (PDF). Continental Shelf Research. Elsevier. 180: 48–58. Bibcode:2019CSR...180...48L. doi:10.1016/j.csr.2019.04.012. S2CID 155917795. The Qiantang River tidal bore was recorded at two different geographical locations. Characteristic flow patterns were derived and analysed, including temporal changes over a relatively large-scale area. The experimental results showed that the radar-derived celerity and calculated height of the tidal bore were consistent with visual observations in this estuarine zone.
  14. ↑ Ryan Novitra (3. februar 2017). »Riau to Introduce Bono Wave to International Tourism«.
  15. ↑ p. 159, Barrie R. Bolton. 2009. The Fly River, Papua New Guinea: Environmental Studies in an Impacted Tropical River System. Elsevier Science. ISBN 978-0444529640.
  16. ↑ (francosko) definition of mascaret
  17. ↑ Petitcodiac River changing faster than expected
  18. ↑ »Surf's Up -- in Canada! Small New Brunswick Town Becomes International Surfing Hotspot«. ABC News. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2023.
  19. ↑ Natural History of Nova Scotia Vol. I, Chap. T "Ocean Currents", p. 109
  20. ↑ (angleško) "Pororoca: surfing the Amazon" indicates that "The record that we could find for surfing the longest distance on the Pororoca was set by Picuruta Salazar, a Brazilian surfer who, in 2003, managed to ride the wave for 37 minutes and travel 125 km (77,7 mi)."

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Plimski val.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Plimski_val&oldid=6100106«