Pojdi na vsebino

Pesem Evrovizije 2021

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pesem Evrovizije 2021
Datumi
1. polfinale18. maj 2021
2. polfinale20. maj 2021
Finale22. maj 2021
Gostitelj
PrizoriščeRotterdam Ahoy
Voditelji
Izvršni nadzornikMartin Österdahl
Izvršni producent
  • Sietse Bakker
  • Inge van de Weerd
Gostitelj Nizozemska
Spletna stranwww.eurovision.com/eurovision-song-contest/rotterdam-2021/ Uredite to na Wikipodatkih
Udeleženci
Povratki držav Bolgarija
 Ukrajina
Nepovratki držav Armenija
 Belorusija
 Črna gora
 Madžarska
Glasovanje
Zmagovalna pesem Italija
Måneskin
Zitti e buoni
2019, 2020 (odp.) ←  Pesem Evrovizije  → 2022

Pesem Evrovizije 2021 je 65. izbor za Pesem Evrovizije, ki bi moral biti izveden v letu 2020, a so ga organizatorji zaradi epidemije COVID-19 prestavili za leto dni.[1] Po dogovoru med EBU in mestom Rotterdam, ki bi moralo Evrovizijo gostiti v letu 2020, je bil Rotterdam gostitelj tudi v letu 2021. Polfinala sta potekala 18. oz. 20. maja, finalni večer pa v soboto, 22. maja 2021.[2] Zmagovalna skladba je postala Zitti e buoni italijanske rock zasedbe Måneskin, ki je osvojila 524 točk.[3] Drugo mesto je osvojila Francija, tretje pa Švica. Za Italijo je to bila tretja evrovizijska zmaga.

Po pravilniku države v letu 2021 niso smele nastopiti s skladbami, izbranimi za leto 2020, določen izvajalec je lahko ostal isti.[4] Na izboru je sodelovalo devetintrideset držav. Bolgarija in Ukrajina sta se po enoletnem premoru vrnili na izbor, Madžarska in Črna gora se izbora nista udeležili. Armenija in Belorusija sta nameravali nastopiti, vendar je Armenija odstopila zaradi politične krize, Belorusijo pa so diskvalificirali zaradi pesmi, ki je kršila pravila izbora.

Zaradi epidemije koronavirusa je tekmovanje potekalo pod strogimi zdravstvenimi pravili, ki so vključevali tudi redna testiranja, karantene in vnaprej posnete nastope. Med drugim so morale države tekmovalke že doma posneti nastope, ki bi bili predvajani, če se izvajalci zaradi okužbe ali karantene ne bi mogli predstaviti na odru Evrovizije. Med drugim so med tekmovanjem okužbo potrdili pri nizozemskem zmagovalcu Evrovizije iz leta 2019 Duncanu Laurenceu, ki bi moral večkrat nastopiti v finalnem večeru.[5]

Priprava tekmovanja

[uredi | uredi kodo]

Grafična in scenska podoba

[uredi | uredi kodo]

24. oktobra 2019 so organizatorji sporočili, da je izbrano geslo tekmovanja "Open Up", kar v prevodu pomeni "Odpri se".[6] Čez štiri dni, 28. oktobra, so razkrili tudi grafično podobo izbora, ki jo je zasnovala oblikovalska agencija CLEVER°FRANKE. Abstraktna predstavitev zastav 41. držav udeleženk, razporejenih v časovnem intervalu pristopa k Pesmi Evrovizije. Krog spominja tudi na nizozemske mline na veter.[7]

Decembra 2019 je Evropska radiodifuzna zveza predstavila tudi zasnovo odra. Njen avtor je nemški scenograf Florian Wieder, ki je oder oblikoval že za nekaj Evrovizij. Wieder je izhajal iz slogana "Odpri se" in minimalistično zasnoval oder kot sinonim nizozemske ravnice, kanalov in mostov.[8]

Videorazglednice

[uredi | uredi kodo]

Razglednice, ki jih v prenosu predvajajo tik pred posameznim nastopom, so načrtovali posneti na Nizozemskem. Izvajalci bi se po državi družili z domačini in sodelovali v različnih običajih.[9]

Prizorišče

[uredi | uredi kodo]
Dvorana Rotterdam Ahoy.

Za gostitelja Evrovizije 2020 je bilo izbrano mesto Rotterdam. V zaključnem izboru je premagalo Maastricht. Kmalu po odpovedi tekmovanja v letu 2020 sta mestna oblast in EBU sporočila, da bo prizorišče ostalo enako tudi v letu 2021, torej dvorana Rotterdam Ahoy.[10]

Rotterdam je sicer drugo največje mesto na Nizozemskem. Šteje 644.527 prebivalcev. Znano je po svojem pristanišču, ki je največje v Evropi in drugo na svetu po številu tovora. Dvorana Ahoy, ki je največja pokrita arena v mestu, je bila zgrajena leta 1970, izkušnje z Evrovizijo pa je imela že pred tem. Leta 2007 je namreč gostila otroško verzijo Evrovizije.[11]

Sodelujoče države

[uredi | uredi kodo]

Za morebitno sodelovanje na tekmovanju za pesem Evrovizije je potrebna nacionalna radiotelevizija z aktivnim članstvom v EBU, ki je sposobna sprejemati tekmovanje prek omrežja Evrovizije in ga prenašati v živo po vsej državi. EBU je vsem aktivnim članicam izdala povabilo k sodelovanju na tekmovanju. Pridružena članica Avstralija ni potrebovala povabila za tekmovanje leta 2021, saj ji je bilo predhodno odobreno dovoljenje za sodelovanje vsaj do leta 2023.

EBU je 26. oktobra 2020 prvotno napovedala, da bo na tekmovanju sodelovalo 41 držav, pri čemer bo nastopila ista zasedba držav, kot je bila predvidena za odpovedano izdajo leta 2020. Bolgarija in Ukrajina sta se vrnili po odsotnosti s tekmovanja leta 2019, medtem ko sta bili Madžarska in Črna gora potrjeni kot nevračljivi po njunih zadnjih nastopih leta 2019.

Marca 2021 sta Armenija in Belorusija potrdili svojo nesodelovanje na tekmovanju; Armenija se je umaknila zaradi družbene in politične krize po drugi vojni v Gorskem Karabahu, Belorusija pa je bila diskvalificirana iz tekmovanja, ker do roka ni oddala ustreznega prispevka. S tem se je število sodelujočih držav zmanjšalo na 39.

Prvi predizbor

[uredi | uredi kodo]

Prvi predizbor je potekal 18. maja 2021 ob 21.00 po srednjeevropskem času. V tem polfinalu je sodelovalo šestnajst držav, vrstni red pa je bil objavljen 30. marca 2021. Malta je osvojila največ točk, sledile so ji Ukrajina, Rusija, Litva, Izrael, Ciper, Švedska, Azerbajdžan, Belgija in Norveška. Države, ki se niso uvrstile v finale, so bile Slovenija, Avstralija, Severna Makedonija, Irska, Hrvaška in Romunija. Vse države, ki so tekmovale v tem polfinalu, so imele pravico glasovati, poleg Nemčije, Italije in Nizozemske. Belorusija je bila prvotno dodeljena za sodelovanje v prvi polovici polfinala, vendar je bila iz tekmovanja diskvalificirana, potem ko je dvakrat oddala prispevke, ki so kršili pravila, in ni predložila ustreznega prispevka pred rokom.

Polfinale je odprl Duncan Laurence s pesmijo »Feel Something« , v njem pa sta nastopili pevka in YouTuberka Davina Michelle ter igralka Thekla Reuten v nastopu z naslovom »Moč vode«, ki se je osredotočil na nizozemsko zgodovino upravljanja voda.  Michelle je v nastopu izvedla svoj novi singel »Sweet Water«. V obeh nastopih je bila uporabljena obogatena resničnost. Nato so bili intervjuvani nizozemski, nemški in italijanski izvajalci, predvajani pa so bili tudi posnetki njihovih tekmovalnih pesmi.

#[12][13] Država[14] Glasbenik[15] Pesem[15] Jezik(i) Uvrstitev Točke
01  Litva The Roop "Discoteque" angleščina 4. 203
02  Slovenija Ana Soklič "Amen" angleščina 13. 44
03  Rusija Maniža "Russian Woman" ruščina, angleščina 3. 225
04  Švedska Tusse "Voices" angleščina 7. 142
05  Avstralija[a] Montaigne "Technicolour" angleščina 14. 28
06  Severna Makedonija Vasil "Here I Stand" angleščina 15. 23
07  Irska Lesley Roy "Maps" angleščina 16. 20
08  Ciper Elena Tsagrinou "El Diablo" angleščina 6. 170
09  Norveška Tix "Fallen Angel" angleščina 10. 115
10  Hrvaška Albina "Tick-Tock" angleščina, hrvaščina 11. 110
11  Belgija Hooverphonic "The Wrong Place" angleščina 9. 117
12  Izrael Eden Alene "Set Me Free" angleščina 5. 192
13  Romunija Roxen "Amnesia" angleščina 12. 85
14  Azerbajdžan Efendi "Mata Hari" angleščina 8. 138
15  Ukrajina Go_A "Šum" (Шум) ukrajinščina 2. 267
16  Malta Destiny "Je me casse" angleščina 1. 325

Ločeni rezultati

[uredi | uredi kodo]
Država Žirija Gledalci Skupaj
Mesto Točke Mesto Točke Mesto Točke
 Litva 8 66 3 137 4 203
 Slovenija 13. 36 14. 8 13. 44
 Rusija 2 117 4 108 3 225
 Švedska 6 91 10 51 7 142
 Avstralija 14. 26 16. 2 14. 28
 Severna Makedonija 16. 12 13. 11 15. 23
 Irska 15. 16 15. 4 16. 20
 Ciper 5 92 7 78 6 170
 Norveška 12. 38 8 77 10 115
 Hrvaška 10 57 9 53 11. 110
 Belgija 7 70 11. 47 9 117
 Izrael 4 99 5 93 5 192
 Romunija 9 58 12. 27 12. 85
 Azerbajdžan 11. 47 6 91 8 138
 Ukrajina 3 103 1 164 2 267
 Malta 1 174 2 151 1 325

Drugi polfinale

[uredi | uredi kodo]

Drugi polfinale je potekal 20. maja 2021 ob 21.00 po srednjeevropskem času. V tem polfinalu je sodelovalo sedemnajst držav, vrstni red pa je bil objavljen 30. marca 2021. Švica je osvojila največ točk, sledile so ji Islandija, Bolgarija, Portugalska, Finska, Grčija, Moldavija, Srbija, San Marino in Albanija. Države, ki se niso uvrstile v finale, so bile Estonija, Češka, Avstrija, Poljska, Gruzija, Latvija in Danska. Vse države, ki so tekmovale v tem polfinalu, so imele pravico glasovati, poleg Francije, Španije in Združenega kraljestva. Armenija je bila prvotno dodeljena za sodelovanje v drugi polovici polfinala, vendar se je zaradi družbene in politične krize po drugi vojni v Gorskem Karabahu umaknila iz tekmovanja .

Polfinale sta odprla breakdancerjeva plesalka Redouan "Redo" Ait Chitt in kantavtorica Eefje de Visser,  med odmorom pa sta nastopila baletni plesalec Ahmad Joudeh in BMX-er Dez Maarsen;  nastopajoči imajo naslova "Forward Unlimited" oziroma "Close Encounter of a Special Kind". Britanski, francoski in španski izvajalci so bili nato intervjuvani, predvajani pa so bili tudi posnetki njihovih tekmovalnih pesmi.

#[12][17] Država[14] Glasbenik[15] Pesem[15] Jezik(i) Uvrstitev Točke
01  San Marino Senhit[b] "Adrenalina" angleščina 9. 118
02  Estonija Uku Suviste "The Lucky One" angleščina 13. 58
03  Češka Benny Cristo "Omaga" angleščina 15. 23
04  Grčija Stefania "Last Dance" angleščina 6. 184
05  Avstrija Vincent Bueno "Amen" angleščina 12. 66
06  Poljska Rafał "The Ride" angleščina 14. 35
07  Moldavija Natalia Gordienko "Sugar" angleščina 7. 179
08  Islandija Daði og Gagnamagnið "10 Years" angleščina 2. 288
09  Srbija Hurricane "Loco Loco" srbščina 8. 124
10  Gruzija Tornike Kipiani "You" angleščina 16. 16
11  Albanija Anxhela Peristeri "Karma" albanščina 10. 112
12  Portugalska The Black Mamba "Love Is on My Side" angleščina 4. 239
13  Bolgarija Victoria "Growing Up Is Getting Old" angleščina 3. 250
14  Finska Blind Channel "Dark Side" angleščina 5. 234
15  Latvija Samanta Tīna "The Moon Is Rising" angleščina 17. 14
16   Švica Gjon's Tears "Tout l'Univers" francoščina 1. 291
17  Danska Fyr & Flamme "Øve os på hinanden" danščina 11. 89

Ločeni rezultati

[uredi | uredi kodo]
Država Žirija Gledalci Skupaj
Mesto Točke Mesto Točke Mesto Točke
 San Marino 7 76 10 42 9 118
 Estonija 12. 29 12. 29 13. 58
 Češka 13. 23 17. 0 15. 23
 Grčija 5 104 7 80 6 184
 Avstrija 11. 53 14. 13 12. 66
 Poljska 14. 18 13. 17 14. 35
 Moldavija 9 56 4 123 7 179
 Islandija 3 140 2 148 2 288
 Srbija 9 56 9 68 8 124
 Gruzija 17. 1 15. 15 16. 16
 Albanija 8 74 11. 38 10 112
 Portugalska 4 128 5 111 4 239
 Bolgarija 2 149 6 101 3 250
 Finska 6 84 1 150 5 234
 Latvija 16. 4 16. 10 17. 14
  Švica 1 156 3 135 1 291
 Danska 15. 9 7. 80 11 89

Finale

[uredi | uredi kodo]

Finale je potekalo 22. maja 2021 ob 21.00 po srednjeevropskem času. V finalu je sodelovalo šestindvajset držav, vseh devetintrideset sodelujočih držav pa je imelo pravico glasovati. Vrstni red za finale je bil objavljen 21. maja 2021. Italija je zmagala s 524 točkami, ki je bila prav tako zmagovalka televizijskega glasovanja. Francija je bila druga s 499 točkami, prvo deseterico pa so dopolnile Švica (ki je zmagala po glasovanju žirije), Islandija, Ukrajina, Finska, Malta, Litva, Rusija in Grčija. San Marino, Nizozemska, Španija, Nemčija in Združeno kraljestvo so zasedli zadnjih pet mest, zadnje štiri države pa niso prejele nobene točke televizijskega glasovanja.

Finale se je odprl s tradicionalno parado zastav, na kateri je bilo predstavljenih vseh šestindvajset finalistov, spremljala pa ga je remiks pesmi »Venus«, ki jo je produciral in izvedel 16-letni DJ Pieter Gabriel, dele pesmi pa so zapeli tudi sovoditelji Chantal Janzen, Jan Smit in Edsilia Rombley. Med odmori je bila mešanica pesmi »Hero«, »Ten Feet Tall« in »Titanium«, ki so jo izvedli DJ Afrojack, pevca Wulf in Glennis Grace ter orkester, sestavljen iz mladih nizozemskih glasbenikov;  odmorni nastop "Rock the Roof", kjer je šest nekdanjih zmagovalcev Evrovizije – Måns Zelmerlöw , Teach-In , Sandra Kim , Lenny Kuhr , Helena Paparizou in Lordi – na več prizoriščih v Rotterdamu izvedlo svoje zmagovalne pesmi – " Heroes ", " Ding-a-dong ", " J'aime la vie ", " De troubadour ", " My Number One " in " Hard Rock Hallelujah ";  in Duncan Laurence, ki je izvedel svojo zmagovalno pesem " Arcade " in svoj novi singel " Stars ".  Nato je bil izveden plesni skeč z naslovom "The Human Countdown", ki je označil zaključek glasovalnega okna.

#[12] Država[14] Glasbenik[15] Pesem[15] Jezik(i) Mesto Točke
01  Ciper Elena Tsagrinou "El Diablo" angleščina 16. 94
02  Albanija Anxhela Peristeri "Karma" albanščina 21. 57
03  Izrael Eden Alene "Set Me Free" angleščina 17. 93
04  Belgija Hooverphonic "The Wrong Place" angleščina 19. 74
05  Rusija Maniža "Russian Woman" ruščina, angleščina 9. 204
06  Malta Destiny "Je me casse" angleščina 7. 255
07  Portugalska The Black Mamba "Love Is on My Side" angleščina 12. 153
08  Srbija Hurricane "Loco Loco" srbščina 15. 102
09  Združeno kraljestvo James Newman "Embers" angleščina 26. 0
10  Grčija Stefania "Last Dance" angleščina 10. 170
11   Švica Gjon's Tears "Tout l'Univers" francoščina 3. 432
12  Islandija[c] Daði og Gagnamagnið "10 Years" angleščina 4. 378
13  Španija Blas Cantó "Voy a quedarme" španščina 24. 6
14  Moldavija Natalia Gordienko "Sugar" angleščina 13. 115
15  Nemčija Jendrik "I Don't Feel Hate" angleščina 25. 3
16  Finska Blind Channel "Dark Side" angleščina 6. 301
17  Bolgarija Victoria "Growing Up Is Getting Old" angleščina 11. 170
18  Litva The Roop "Discoteque" angleščina 8. 220
19  Ukrajina Go_A "Šum" (Шум) ukrajinščina 5. 364
20  Francija Barbara Pravi "Voilà" francoščina 2. 499
21  Azerbajdžan Efendi "Mata Hari" angleščina 20. 65
22  Norveška Tix "Fallen Angel" angleščina 18. 75
23  Nizozemska Jeangu Macrooy "Birth of a New Age" angleščina 23. 11
24  Italija Måneskin "Zitti e buoni" italijanščina 1. 524
25  Švedska Tusse "Voices" angleščina 14. 109
26  San Marino Senhit "Adrenalina" angleščina 22. 50

Ločeni rezultati

[uredi | uredi kodo]
Država Rezultati žirije Rezultati telefonskega

glasovanja

 Točke[18]
 Ciper 50 44 94
 Albanija 22 35 57
 Izrael 73 20 93
 Belgija 71 3 74
 Rusija 104 100 204
 Malta 208 47 255
 Portugalska 126 27 153
 Srbija 40 82 102
 Velika Britanija 0 0 0
 Grčija 91 79 170
  Švica 267 165 432
 Islandija[c] 198 180 378
 Španija 6 0 6
 Moldavija 53 62 115
 Nemčija 3 0 3
 Finska 83 218 301
 Bolgarija 140 30 170
 Litva 55 165 220
 Ukrajina 97 267 364
 Francija 248 251 499
 Azerbajdžan 32 33 65
 Norveška 15 60 75
 Nizozemska 11 0 11
 Italija 206 318 524
 Švedska 46 63 109
 San Marino 37 13 50

Točke iz Slovenije

[uredi | uredi kodo]

Točke strokovne komisije

[uredi | uredi kodo]

Slovensko strokovno žirijo so sestavljali Maja Keuc, Nuša Derenda, Bojan Cvjetićanin, Raay in Boštjan Grabnar.[3]

Število točk Država
12
  Italija
10
  Islandija
8
  Rusija
7
   Švica
6
  Belgija
5
  Malta
4
  Finska
3
  Grčija
2
  Francija
1
  Izrael

Točke telefonskega glasovanja

[uredi | uredi kodo]
Število točk Država
12
  Srbija
10
  Italija
8
  Grčija
7
  Ukrajina
6
  Francija
5
   Švica
4
  Finska
3
  Islandija
2
  Norveška
1
  Rusija

Polfinale

[uredi | uredi kodo]
Država[19] Žiranti Rezultati žirije Rezultati telefonskega

glasovanja

A B C D E
 Avstralija 11 12 11 15 15 14. 15.
 Azerbajdžan 3 8 4 5 1 3. 8.
 Belgija 4 10 1 13 5 6. 7.
 Hrvaška 8 5 5 1 4 4. 1.
 Ciper 1 3 3 2 2 1. 10.
 Irska 15 14 15 12 12 15. 14.
 Izrael 6 9 13 10 6 9. 11.
 Litva 10 13 10 11 10 12. 12.
 Malta 5 1 6 4 7 5. 6.
 Severna Makedonija 13 4 8 14 3 7. 3.
 Norveška 9 6 7 9 9 8. 5.
 Romunija 14 15 14 7 13 13. 13.
 Rusija 2 2 2 3 14 2. 4.
 Švedska 12 7 12 8 8 11. 9.
 Ukrajina 7 11 9 6 11 10. 2.

Finale

[uredi | uredi kodo]
Država[20] Žiranti Rezultati žirije Rezultati telefonskega

glasovanja

A B C D E
 Albanija 10 12 9 15 5 11. 12.
 Azerbajdžan 9 16 14 17 9 16. 16.
 Belgija 6 17 4 20 4 5. 19.
 Bolgarija 19 18 16 19 20 20. 20.
 Ciper 13 9 15 7 12 15. 15.
 Finska 12 14 13 3 6 7. 7.
 Francija 7 8 5 8 16 9. 5.
 Nemčija 24 24 22 24 24 24. 17.
 Grčija 18 10 10 11 2 8. 3.
 Islandija[c] 1 6 3 1 8 2. 8.
 Izrael 5 11 8 14 7 10. 22.
 Italija 3 7 2 2 1 1. 2.
 Litva 21 22 20 16 10 18. 14.
 Malta 11 3 12 5 17 6. 13.
 Moldavija 23 26 24 22 19 23. 26.
 Norveška 17 4 17 13 14 14. 9.
 Portugalska 14 20 19 18 18 19. 18.
 Rusija 2 1 1 9 13 3. 10.
 San Marino 26 19 26 21 22 22. 21.
 Srbija 16 5 11 10 15 13. 1.
 Španija 22 21 21 23 21 21. 23.
 Švedska 15 13 18 6 23 17. 11.
  Švica 4 2 6 4 3 4. 6.
 Nizozemska 25 23 23 25 25 26. 24.
 Ukrajina 8 15 7 12 11 12. 4.
 Velika Britanija 20 25 25 26 26 25. 25.

Incidenti

[uredi | uredi kodo]

Diskvalifikacija Belorusije

[uredi | uredi kodo]

Dva dni po tem, ko je bila pesem "Ja nauču tebja ("Naučila te bom") razglašena za belorusko predstavnico na tekmovanju, je EBU presodila, da skladba ni v skladu s pravili natečaja proti političnim vsebinam in da skladba ni upravičena do sodelovanja na tekmovanju, razen če bo spremenjena ali zamenjana.[21] Belorusija je nato predložila pesem "Pesnja pro zajca" ("Pesmi o zajcih"), ki pa je bila prav tako v nasprotju s pravili. EBU je zato 26. marca 2021 sporočila, da je Belorusija izključena iz tekmovanja.[22]

Ukrajinske vaje

[uredi | uredi kodo]

Pred drugo vajo ukrajinske ekipe, 12. maja, je pevka skupine Go_A Katerina Pavlenko poročala, da se ne počuti dobro. V skladu z zdravstvenimi in varnostnimi protokoli tekmovanja je morala v karanteno v svoji hotelski sobi. Ostali člani skupine so bili na kovidnem testu negativni in so lahko vadili, Pavlenkovo pa je na vokalu nadomestila nizozemska pevka Emmie van Stijn.[23][24][25] Pavlenkova je opravila test PCR za COVID-19, ki je naslednji dan pokazal negativen rezultat, kar ji je omogočilo nadaljevanje priprav.[26]

Van Stijnova je med tem prejela pozitivne odzive na svoj nastop, zlasti na izgovorjavo ukrajinskih besedil, v prvem polfinalu pa so jo povabili k ukrajinski delegaciji.[27]

Oder in zelena soba v dvorani


Okužbe s COVID-19

[uredi | uredi kodo]

Pred dogodkom "Turquoise Carpet" je bil po en član poljske in islandske delegacije pozitiven na COVID-19. Posledično te delegacije niso bile prisotne na prireditvi in ​​so se samoizolirale v skladu z varnostnimi in varnostnimi protokoli Pesmi Evrovizije.[28][29] Romunska in malteška delegacija zaradi previdnostnega ukrepa tudi nista bili prisotni, saj sta bili nastanjeni v istem hotelu kot poljska in islandska delegacija.[30]

Vsi ostali člani poljske in islandske delegacije so bili negativni in bi ostali v karanteni do nastopa v drugem polfinalu.[31][32] Kasneje potrjeno, da je bil član islandske skupine Daði og Gagnamagnið pozitiven, zato se je skupina umaknila iz nastopov v živo. Med drugim polfinalom tako niso nastopili v živo v dvorani Rotterdamu Ahoy, temveč je bil predvajan njihov posnetek iz vaje, na kateri je nastope ocenjevala strokovna komisija; ta posnetek je bil prikazan tudi v finalu. Preostali člani poljske delegacije so bili izpuščeni iz izolacije.[33]

20. maja 2021 je EBU potrdil, da je bil Duncan Laurence (zmagovalec predhodne Evrovizije) pozitiven na koronavirus in da v finalu ne bo nastopil v živo, kot je bilo načrtovano.[5][34] V programu naj bi zapel svoj novi singel "Stars" in svojo zmagovalno pesem "Arcade" ter predstavil točke v imenu nizozemske žirije; slednje je namesto Laurenceja opravil Romy Monteiro.[35] Med finalom so predvajali predhodno posnete posnetke Laurencejevega nastopa.[36][37]

Poškodba kamere

[uredi | uredi kodo]

Med pripravami za nastop Irske v prvem polfinalu je počila kamera, ravno v času med predvajanjem irske razglednice, kar je povzročilo vrzel med razglednico in nastopom. Sovoditeljica Chantal Janzen je bila zato primorana med oddajanjem v živo improvizirati v zeleni sobi, da je zapolnila čas.[38]

Televizijski prenos

[uredi | uredi kodo]

Evropska radiodifuzna zveza ponuja mednarodni prenos polfinalov in finala brez komentarjev v živo prek svojega uradnega YouTube kanala. Pretočni prenosi v živo so geoblokirani za gledalce v Avstraliji, Grčiji, Latviji, Litvi, Ukrajini, ZDA in Združenem kraljestvu.[39][40]

Tekmovanje sta v Sloveniji prenašala Televizija in Radio Slovenija, komentatorka na televiziji je bila Mojca Mavec. Finale na Valu 202 sta komentirala Miha Šalehar in Uršula Zaletelj.

Uradni album

[uredi | uredi kodo]

Eurovision Song Contest: Rotterdam 2021 je uradni album tekmovanja, ki ga je sestavila Evropska radiodifuzna zveza, Universal Music Group pa ga je digitalno izdal 16. aprila 2021, fizično pa 23. aprila 2021.[41][42] Na albumu je vseh 39 tekmovalnih skladb, vključno s polfinalnimi, ki se niso uvrstile v finale.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Zaradi omejitve potovanj, povezane s pandemijo koronavirusne bolezni, avstralska predstavnica ni odpotovala v Rotterdam, ampak je bil predvajan njen posneti nastop v živo, ki ga je posnela v Avstraliji (live-on-tape performance).[16]
  2. ↑ Na pesmi je gostoval ameriški raper Flo Rida.
  3. 1 2 3 Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Rome, Primoz. »Evrovizije v Rotterdamu ne bo!«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2020. Pridobljeno 19. marca 2020.
  2. ↑ Rome, Primoz. »Evrovizija 2021 bo v Rotterdamu, in sicer 18., 20. in 22. maja 2021«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2020. Pridobljeno 18. junija 2020.
  3. 1 2 »Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. maja 2021.
  4. ↑ »Milijoni žalujejo za odpovedano Evrovizijo, obeta se "alternativni" šov«. MMC RTV-SLO. 23. marec 2020. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  5. 1 2 »(VIDEO) Huda zadrega na Evroviziji: Duncan Laurence ima covid; znanih novih 10 finalistov«. www.vecer.com. 20. maj 2021. Pridobljeno 21. maja 2021.
  6. ↑ »'Open Up' to Eurovision 2020«. Eurovision.tv. European Broadcasting Union. 24. oktober 2019. Pridobljeno 24. oktobra 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  7. ↑ »Rotterdam 2020 design celebrates 65 years of Eurovision Song Contest«. Eurovision.tv. European Broadcasting Union. Arhivirano iz spletišča dne 28. novembra 2019. Pridobljeno 28. novembra 2019.
  8. ↑ Rome, Primoz. »ESC 2020: Tako minimalističen bo evrovizijski oder v Rotterdamu«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2020. Pridobljeno 14. marca 2020.
  9. ↑ »Eurovision 2020 postcards concept revealed«. Arhivirano iz spletišča dne 9. decembra 2019.
  10. ↑ »Eurovision Song Contest 2020: Rotterdam«. Eurovisionworld. Pridobljeno 30. avgusta 2019.
  11. ↑ Rome, Primoz. »Pesem Evrovizije 2020 bo 12., 14. in 16. maja, in sicer v Rotterdamu«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. avgusta 2019. Pridobljeno 30. avgusta 2019.
  12. 1 2 3 »Semi-Final running orders revealed« (v angleščini). European Broadcasting Union (EBU). 30. marec 2021. Pridobljeno 30. marca 2021.
  13. ↑ »Rezultati«.
  14. 1 2 3 »41 Countries to participate at Eurovision 2021«. European Broadcasting Union (EBU). 26. oktober 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2020. Pridobljeno 26. oktobra 2020.
  15. 1 2 3 4 5 6 »Eurovision Song Contest 2021 First Semi-Final«. European Broadcasting Union. 30. marec 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2021. Pridobljeno 30. marca 2021.
  16. ↑ »Australia to compete from home using 'live-on-tape' performance«. Eurovision.tv (v angleščini). 19. april 2021. Pridobljeno 20. aprila 2021.
  17. ↑ »Rezultati«.
  18. ↑ »Televoting in strokovna žirija«.
  19. ↑ »Slovenski rezultati v polfinalu«.
  20. ↑ »Slovenski rezultati v finalu«.
  21. ↑ »Latest news: EBU statement on Belarusian entry«. EBU. 11. marec 2021. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2021. Pridobljeno 11. marca 2021.
  22. ↑ »EBU statement on Belarusian participation« (v angleščini). European Broadcasting Union (EBU). 26. marec 2021. Pridobljeno 26. marca 2021.
  23. ↑ »Fingers crossed for Kateryna from Ukraine...«. Eurovision.tv Live Blog. EBU. 12. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 14. maja 2021.
  24. ↑ Fanning, Mo (12. maj 2021). »Updated: Ukraine singer sits out rehearsals«. OnEurope. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 14. maja 2021.
  25. ↑ »Fastfood-medewerkster Emmie (24) uit Rotterdam vervangt zieke zangeres op Songfestival« [Fast food employee Emmie (24) from Rotterdam replaces a sick singer at the Eurovision Song Contest]. nporadio2.nl (v nizozemščini). Pridobljeno 14. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  26. ↑ »BREAKING NEWS: Ukraine's Kateryna able to perform«. Eurovision.tv Live Blog. EBU. 13. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2021.
  27. ↑ Granger, Anthony (14. maj 2021). »Ukraine: Stand in Artist Invited to Join Go_A For Semi-Final One«. Eurovoix (v britanski angleščini). Pridobljeno 15. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  28. ↑ »EBU Statement: Member of Polish Delegation tests positive for COVID-19«. Eurovision.tv (v angleščini). 15. maj 2021. Pridobljeno 16. maja 2021.
  29. ↑ »EBU Statement: Member of Icelandic Delegation tests positive for COVID-19«. Eurovision.tv (v angleščini). 16. maj 2021. Pridobljeno 16. maja 2021.
  30. ↑ »Further EBU Statement regarding participants of Turquoise Carpet Event (Sunday 16 May, 2021)«. Eurovision.tv (v angleščini). 16. maj 2021. Pridobljeno 16. maja 2021.
  31. ↑ »Eurovision'21: Malta & Romania Released From Quarantine, Iceland & Poland Remain in Quarantine«. Eurovoix (v britanski angleščini). 17. maj 2021. Pridobljeno 18. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  32. ↑ Granger, Anthony (17. maj 2021). »Iceland: Daði og Gagnamagnið PCR Test Negative, Aiming to Return to Rehearsals on Wednesday«. Eurovoix (v britanski angleščini). Pridobljeno 18. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  33. ↑ Granger, Anthony (19. maj 2021). »Poland: Rafał & Delegation Released From COVID-19 Isolation«. Eurovoix (v britanski angleščini). Pridobljeno 19. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  34. ↑ »EBU Statement: Duncan Laurence tests positive for COVID-19«. Eurovision.tv (v britanski angleščini). 20. maj 2021. Pridobljeno 20. maja 2021.
  35. ↑ »Duncan Laurence set for Rotterdam shows« (v angleščini). European Broadcasting Union (EBU). 30. marec 2021. Pridobljeno 30. marca 2021.
  36. ↑ »Duncan Laurence via eerder opgenomen repetitie te zien in finale Songfestival«. NU (v nizozemščini). 21. maj 2021. Pridobljeno 21. maja 2021.
  37. ↑ »Live From Rotterdam: Grand Final - Dress Rehearsal One«. Eurovoix (v britanski angleščini). 21. maj 2021. Pridobljeno 21. maja 2021.
  38. ↑ Sturtridge, Isaac. »Ireland: Camera breaking prior to performance was the cause of delay«. ESCXtra. Pridobljeno 20. maja 2021.
  39. ↑ »How to Watch«. Eurovision.tv (v angleščini). European Broadcasting Union (EBU). 28. marec 2019. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2021. Pridobljeno 15. maja 2021.
  40. ↑ For information on the three live streams, see
  41. ↑ »The official artwork and release date for the Eurovision 2021 CD album is revealed!«. ESCXTRA.com (v britanski angleščini). 20. marec 2021. Pridobljeno 29. marca 2021.
  42. ↑ »Eurovision Song Contest Rotterdam 2021 by Various Artists« (v angleščini). Apple Music. 9. april 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2022. Pridobljeno 9. aprila 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pesem_Evrovizije_2021&oldid=6637814«