Ožina
Ožina iz stare grščine {{etymology|grc|ἰσθμός (isthmós)|'vrat')[1] je ozek del kopnega, ki povezuje dve večji kopni območji čez vodno površino, zaradi katere bi bili drugače ločeni.[2] Tombolo je ožina, ki je sestavljena iz kleči (kosa), preliv pa je morski dvojnik ožine, ozkega odseka morja med dvema kopenskima masama, ki povezuje dve večji vodni telesi.
Ožina - kopenski most - polotok
[uredi | uredi kodo]Ožina in kopenski most sta sorodna izraza, pri čemer ima ožina širši pomen. Kopenski most je ožina, ki povezuje glavne kopenske mase Zemlje. Izraz kopenski most se v biogeologiji običajno uporablja za opisovanje kopenskih povezav, ki so v različnih obdobjih obstajale med celinami in so bile pomembne za preseljevanje ljudi ter različnih vrst živali in rastlin, npr. Beringija in Doggerland.[3]
Ožina je kopenska povezava med dvema večjima kopenskima masama, medtem ko je polotok kopenska štrlina, ki je le z ene strani povezana z večjo kopensko maso, z vseh ostalih strani pa je obdana z vodo. Tehnično ima ožina lahko prekope, ki potekajo od obale do obale (npr. Panamski prekop), in tako spominja na dva polotoka; vendar so prekopi umetne značilnosti, ki se razlikujejo od prelivov.
Glavne kopenske ožine
[uredi | uredi kodo]Glavne svetovne ožine so:
- Panamska ožina zgodovinsko znana kot Darienska vrzel, je ozek pas kopnega, ki leži med Karibskim morjem in Tihim oceanom in povezuje Severno in Južno Ameriko
- Ožina Tehuantepec je ožina v Mehiki
- Kra je najožji del Malajskega polotoka na jugu Tajske in Mjanmara
- Sueška ožina v Egiptu med severno Afriko in zahodno Azijo oziroma Sinajskim polotokom
- Karelijska ožina med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije
Zgodovinskega pomena so bile:
- Korintska ožina povezuje polotok Peloponez s preostalo celinsko Grčijo v bližini mesta Korint
- Ožina Catanzaro v Italiji je najožji pas kopnega na polotoku Kalabrija v pokrajini Catanzaro
- Mesta Auckland, Manila, Seattle in Madison v Wisconsinu ležijo na ožinah.
Prekopi
[uredi | uredi kodo]Čez ožine so pogosto zgrajeni prekopi, kjer so lahko posebej ugodna bližnjica za pomorski promet. Na primer:
- Panamski prekop prečka Panamsko ožino in povezuje Atlantski in Tihi ocean
- Sueški prekop povezuje Sredozemsko morje in Rdeče morje ter prečka zahodno stran Sueške ožine, ki jo tvori Sinajski polotok
- Prekop Crinan prečka ožino med Loch Crinan in Loch Gilp, ki povezuje polotok Kintyre s preostalim delom Škotske
- Prekop Welland je ladijski kanal v Ontariu v Kanadi in del morske poti svetega Lovrenca in Velikih jezer, (tehnično ožina); povezuje Ontarijsko jezero in Eriejsko jezero.