Oswald Spengler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oswald Spengler
Portret
Rojstvo 29. maj 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2]
Blankenburg[d][3]
Smrt 8. maj 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[3][2] (55 let)
München, Nemčija[3]
Državljanstvo Flag of the German Reich (1935–1945).svg Nemčija
Poklic pisatelj, zgodovinar, filozof, sociolog, matematik, gimnazijski profesor

Oswald Spengler, nemški filozof in zgodovinar, 29. maj 1880, Blankenburg am Harz, Saška-Anhalt, Nemčija, 8. maj 1936, München, Bavarska, Nemčija.

Znan je kot avtor zgodovinskega dela Propad Zahoda (Der Untergang des Abendlandes), v katerem razlaga idejo, da ima vsaka civilizacija svoje rojstvo in svoj konec in se obnaša kot živo bitje z vzponi in padci.

Na Spenglerja so vplivali Friedrich Wilhelm Nietzsche, Goethe in Dilthey.

Biografija[uredi | uredi kodo]

Oswald Spengler se je rodil leta 1880 v mestu Blankenburg[4] kot drugorojenec Pauline in Bernharda Spenglerja. Njegov starejši brat je umrl tik po porodu, Oswald pa je imel še 3 mlajše sestre (Adele, Gertrud in Hildegard). Družina njegove mame je bila usmerjena precej umetniško, njegov oče pa je izviral iz družine delavcev v rudnikih. Njegov oče je zaslužil dovolj, da so imeli udoben dom in spadali v srednji razdred v družbi.Oswald je skozi svoje življenje trpel zaradi hudih migren, imel pa je tudi težave s tesnobo. Ko je bil star 10 let, se je Oswald z družino preslil v Halle, kjer je začel obiskovati šolo. Učil se je grščine, latinščine, matematike in znanosti ter pridobil naslov gimnazijca. Ukvarjal se je tudi z umetnostjo (z glasbo, poezijo in dramo) in ohranilo se je nekaj njegovih del. Na njegova dela sta močno vplivala Goethe in Nietzsche.

Ko je njegov oče umrl leta 1901, je Spengler pri 21 letih vstopil v univerzvo v Münchnu. Leto kasneje se je prepisal na univerzo v Berlinu in kasneje v Hallu. Njegov študij se je osredotočal na matematiko, klasične kulture in fizikalno znanost. Šolanje je bilo financirano s strani zapuščine, ki jo je dobil po premrli teti.

Doktorat je napisal na Hallu. Pisal je o Heraklitu, po narejenem doktoratu pa je začel pisati dizertacijo, ki jo je potreboval za učenje v srednji šoli. Najprej je učil na šoli v Saarbrückenu, nato pa v Düsseldorfu in nazadnje Hamburgu. Učil je matematiko, fiziko in nemško književnost. Leta 1911 mu je umrla mama in s pomočjo zapuščine je dobil priložnost, da zapusti učiteljski poklic. Preselil se je v München, kjer je nato živel do svoje smrti.

V Müncnu je na začetku svojega bivanja živel srkomno življenje z malo denarja. Preživljal se je z inštrukcijami in pisanjem člankov za revije. Začel je tudi pisati prvi del knjige Propad zahoda (originalni naslov je Der Untergang des Abendlandes). Knjigo je dokončal že leta 1914, zaradi prve svetovne vojne pa so jo objavili šele leta 1918. Najprej naj bi se imenovala drugače, pojasnjevala pa naj bi trenutne politične trende v Evropi. Trende je kritiziral in trdil, da bodo Evropo vodili v propad. To je kasneje tudi dokazala prva svetovna vojna.

Spengler je z vlaganjem izgubil večino svojega denarja in živel na robu revščine. Za delo Propad zahoda je težko zbral denar in našel založnika. Založnika je bilo težko najti zaradi narave dela in kaotičnih razmer, ki so takrat vladale v Nemčiji. Knjiga je bila takojšen uspeh, saj je vsebovala razlago takratnih neizogibnih razmer v Evropi. Knjiga je najprej doživela uspeh med nemškimi bralci, nato pa se je s številnimi prevodi razširila po svetu in piscu prinesla slavo. Drugače pa je veljalo v krogih znanih zgodovinarjev, kamor pa Spengler ni spadal. Zgodovinarji so ga kritizirali, češ da je veliko podatkov napačnih in nestrokovnih. Leta 1922 je nato knjigo izdal v prenovljeni različici.

Ideja, predstavljena v knjigi Propad zahoda, je bila zelo preprosta (in zato tudi tarča mnogih kritikov). Vsebovala je Spenglerjev edinstven pristop k zgodovini. Spengler ni zagovarjal le znanstvenega pristopa k zgodovini, ampak je poudarjal njeno globlje razumevanje, kar je po njegovem mnenju manjkalo znanstvenikom.

Po tem, ko je izšla njegova prva knjiga, se je Spengler začel ukvarjati tudi s politiko v Nemčiji. Po Bavarski revoluciji je napisal še knjigo Prusijanizem in socializem (originalni naslov je Preussentum und Sozialismus). V knjigi je zagovarjal »pravi« socializem, katerega vrednote so delo in disciplina, ne pa denar. Svojo misel je nato prikazal v nasprotju z angleškim kapitalizmom in Marxovimi teorijami.

Knjiga Prusijanizem in socializem med bralci ni doživela željenega odziva. Takoj po tem, ko je izšla, so bili bralci navdušeni, kasneje pa so njegove ideje označili za utopične. Nato se je Spengler bolj posvetil pisanju drugega dela svoje prve knjige (Propad zahoda). Občasno je predaval in pisal eseje, kateri pa se do danes niso ohranili.

Leta 1924, ko je bila Nemčija gospodarsko izmučena, se je Spengler začel aktivno vključevati v politiko, kar se je kasneje izkazalo za veliko napako. Leta 1925 je sledilo obdobje gospodarske stabilnosti in Spengler se je spet bolj posvetil pisanju in predavanju. Želel je pisati in raziskovati življenje prazgodovinskega človeka, o čemer v svoji prvi knjigi ni pisal. O tej temi je napisal samo nekaj nepovezanih delov, ki pa so nato izšli 30 let po njegovi smrti.

Leta 1931 je izdal knjigo Človek in tehnologija (originalni naslov je Der Mensch und die Technik), ki je opozarjala na nevarnost tehnologije. V knjigi opozarja zahod (Evropejce) pred ostalimi rasami, ki naj bi tehnologijo (orožja) zahoda nekoč uporabila za uničenje le tega. Knjiga je bila med bralci zaradi svoje ideologije slabo sprejeta (vsebovala je ideje, ki so zavračale industrializem).

Leta 1932 je Spengler na volitvah volil Hitlerja (namesto Hindenburga), čeprav se z njegovimi idejami ni v celoti strinjal. Nasprotoval pa je tudi takratnim socialističnim idejam nasprotne strani. Hitlerja je nato leto po volitvah spoznal, sestanek z njim pa je zapustil razočaran.

Leta 1934 je nato izšla knjiga z naslovom Ura odločitve (originalni naslov je Jahre der Entscheidung), v kateri je Spengler pisal o prihodosti Nemčije. V knjigi je omenil tudi svoje nestrinjanje s tedanjim režimom in napovedal drugo svetovno vojno. Knjiga je bila velika uspešnica, ampak so jo nacisti (ki so takrat imeli oblast) prepovedali, ker je vsebovala kritike nacionalnega socializma. Oblast je podpirala Spenglerjevo kritiziranje liberalizma, zavračala pa njegovo kritiziranje antisemitizma. Spengler je bil nemški nacionalist, ampak je označil takratne naciste kot ozkoglede in nesposobne boja proti ostalim narodom. V knjigi Ura odločitve je Spengler pisal o drugi svetovni vojni, ki naj bi grozila zahodni kulturi. Knjiga je kljub temu izšla v velikih količinah v tujini.

Svoja zadnja leta je Spengler preživel v Münchnu. Umrl je zaradi srčne kapi 8. maja, leta 1936. Pred smrtjo je napovedal, da bo nemški rajh propadel v naslednjih desetih letih, kar pa se je zgodilo točno devet let po njegovi smrti.

Propad zahoda: (originalni naslov je Der Untergang des Abendlandes)[uredi | uredi kodo]

Knjiga je izšla v dveh delih in je bila velika uspešnica. Prvi del je izšel leta 1918, drugi pa 1923. Prvi del je bil njegovo prvo delo poleg doktorata. Glavna ideja dela je bila zelo preprosta. Spengler v knjigi zagovarja preprost in razumevajoč pristop k zgodovini. Znanstvenike na področju zgodovine je tako obtožil, da vidijo samo tisto, kar je vidno.

V knjigi zavrača »linearni« pogled na zgodovino in zagovarja »krožni« pristop. Razvoj zahoda so torej do tedaj imeli za razvoj iz nižje na višjo civilizacijo, kar pa Spengler v svojem delu označuje kot produkt ega zahodnjega človeka. Krožna gibanja po Spenglerju temeljijo na zgodovini osmih visokih civilizacij (Indijska, Bbailonska, Egipčanska, Kitajska, Majska, Azteška, Grška, Rimljanska, Arabska in Zahodna). Zapisal je, da ima vsaka od teh civilizacij svoj simbol, ki se nato pojavlja v umetnosti civilizacije. Vsaka civilizacija gre skozi pet obdobij (rojstvo, razvoj, izpopolnjenje, propadanje, smrt). Spengler je izpostavil, da bo torej tudi Zahodna kultura začela propadati in izumirati. V obdobju, ko civilizacija obstaja, pa smo priča številnim preseljevanjem, vojnam, krizam, materializmu...

Z razvojem civilizacije pride tudi denar. Spengler je zapisal, da se tistemu, katerega duša je eno z dušo kulture, denar gabi in se bori proti njem. Ko človek v civilizaciji premaga denar, pride oblast v roke velikih mož (na primer Cezar v Rimu). Nato sledi boj le teh voditeljev za prevlado na svetu. Megalopolisi razdpadejo in ljudje se vrnejo nazaj na deželo ter delajo to, kar so delali njihovi predniki stoletja nazaj. Ljudjem se spet povrne upanje v prvotne simbole kulture in ta začne umirati. Vsaka kultura je živa približno 1000 let. Vsaka ima svojo dušo in se med seboj razlikujejo, pa vendar se dogajanja in ljudje ene kulture pojavljajo na podoben način tudi v drugih.

Spengler je svoje znanje in razmišljanje predstavil na način, ki je bil ljudem blizu. Knjigi sta bili veliki uspešnici. Čeprav je v knjigah obsodil zahodno kulturo na propad, je v kasnejši knjigi Pesimizem? (originalni naslov je Pessimismus?) zapisal, da mora biti mož ne glede na vse mož. Zapisal je tudi, da mož ne sme zanemariti nobene možnosti za drugačen iztek napovedanih dogodkov.

Dela[uredi | uredi kodo]

1904: Der metaphysische Grundgedanke der Heraklitischen Philosophie (The metaphysical idea of Heraclitus' philosophy)

1918: Der Untergang des Abendlandes:] Umrisse einer Morphologie der Weltgeschichte (The Decline of the West: Outlines of a Morphology of world history),

1922: Gestalt und Wirklichkeit; Welthistorische Perspektives

1920: Preussentum und Sozialismus] (Prusianissm and Socialism)

1921: Pessimismus? (Pessimism?)

1924: Neubau des deutschen Reiches

1925: Politische Pflichten der deutschen Jugend

1931: Der Mensch und die Technik] (The Man And Techics)

1932: Die Revolution ist nicht zu Ende (The Revolution Is Not To End)

1932: Politische Schriften

1933: Jahre der Entscheidung] (The Hour Of Decision)

1937: Reden und Aufsätze (Selected Essays)

1941: Gedanken (Aphorisms)

1963: Briefe, 1913–1936 (The Letters of Oswald Spengler, 1913–1936)

1965: Urfragen; Fragmente aus dem Nachlass

1966: Frühzeit der Weltgeschichte: Fragmente aus dem Nachlass

1987: Der Briefwechsel zwischen Oswald Spengler und Wolfgang E. Groeger: über russische Literatur, Zeitgeschichte und soziale Fragen

Viri[uredi | uredi kodo]

Oswald Spengler. [internet]. [citirano: 25. 11. 2016]. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Oswald_Spengler.

Stimely, K. 2013. Oswald Spengler: An Introduction to his Life and Ideas. [internet]. [citirano: 25. 11. 2016]. Dostopno na: http://www.ihr.org/jhr/v17/v17n2p-2_stimely.html.

The Decline of The West. 2016. [internet]. [citirano: 25. 11. 2016]. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Decline_of_the_West#General_context.

Spengler, O. 1931. Človek in tehnika : prispevek k filozofiji življenja. A priori. Gornja Radgona: 2013.



  1. ^ Record #118616110 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Шпенглер Освальд // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. ^ "Blankenburg (Harz)". Wikipedia (angleščina). 2017-01-19.