Omišalj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Omišalj
Omišalj se nahaja v Hrvaška
Omišalj
Omišalj
Geografska lega na Hrvaškem
45°12′43″N 14°33′15″E / 45.21194°N 14.55417°E / 45.21194; 14.55417Koordinati: 45°12′43″N 14°33′15″E / 45.21194°N 14.55417°E / 45.21194; 14.55417
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
ObčinaOmišalj
Nadm. višina
83 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.790
Poštna številka
51513 Omišalj
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Omišalj (italijansko Castelmuschio, nemško Moschau) je turistično mesto in pristanišče na otoku Krk (Hrvaška), ki je središče občine Omišalj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Omišalj leži na severozahodni strani otoka na okoli 80 mnm visokem strmem griču nad morjem, na notranji strani širokega Omišaljskega zaliva. Iz Omišlja se nudi lep razgled na Riješki zaliv in Opatijsko rivijero, na strme obale Cresa in bližnjo razvejano obalo Krka.

Kraj sestoji iz dveh delov. Stari del leži na griču. Novi, obalni del s hotelskim kompleksom in vilami pa je povezan s starim centralnim delom s potmi in cestami, ki s severne strani vodijo skozi gozd borovcev in cipres, z zahodne strani pa skozi nasade oljk.

Prostran in širok Omišaljski zaliv je izpostavljen samo severozahodnim vetrovom in je dobro zaklonišče tudi večjim ladjam. Zahodna obala zaliva, ki se razprostira na ozkem polotoku je pretežno gola, strma in grebenasta, vzhodna obala, pa je nizka in gozdnata.

V pristanišču, ki se nahaja na koncu Omišaljskega zaliva v ovalnem zalivčku Pesje, leži kamnit pomol, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: B Bl 4s. Ob pomolu lahko pristajajo plovila z ugrezom 1,5 do 2 metra. Luka je zavarovana pred vsemi vetrovi, razen pred severozahodnimi, ki lahko povzročajo večje valove. V zalivu Pesje stoji tudi marina, ki ima 200 privezov v morju in 60 mest na obali.

Največja globina morja v marini je do 3,5 metra. V marini je dvigalo (4,5 t) in splavna drča.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost je turizem. V kraju so štirje hoteli: H.Adriatic, H.Delfin, H.Jadran in H.Marina;avtokamp Pušća, Vila Maja ter teniško igrišče Amir Sport.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Omišalj je poleg Dobrinja in Krka najstarejše naselje na otoku. V srednjem veku je bil utrjeno mesto knezov Frankopanov. Stari Omišalj je v dobršni meri ohranil srednjeveško podobo s številnimi hišami z napisi v glagolici. V starem mestnem jedru sta ohranjena trg z mestno ložo iz 16. stoletja in župnijska cerkev, romanska bazilika sv. Marije, s tremi ladjami, ki se v starih listinah prvič omenja leta 1213. Cerkevi so v 16. stoletju pridali kupolo, kor in 1536 še zvonik. Poleg napisov v glagolici ima cerkev tudi razne dragocene predmete. Omembe vredni sta tudi cerkvi sv. Antona iz 12. stoletja in sv. Ivana iz 15. stoletja.

V bližnjem zalivu Sepen so odkrili ostanke antičnega naselja, verjetno rimskega Fulfniuma (zidovi, mozaiki in grobovi). Pomemben spomenik stare kulture so ruševine triladijske starokrščanske bazilike postavljene v 5. stoletju. Ob njej se v srednjem veku omenja še benediktinsk samostan sv.Nikole. Nagrobna plošča zadnjega opata z napisom v glagolici je iz leta 1471.[1]

Ljudski običaji[uredi | uredi kodo]

V Omišlju in okolici se je ohranila stara folklorna tradicija. Vsako leto 15. avgusta slavijo dan prvih plodov imenovan »Stomarina«., ko izvajajo pesmi in plese v živopisnih narodnih nošah.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1329 1460 1595 1697 1747 1651 1529 1414 1095 1017 791 765 914 1554 1790

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslavenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]