Krk (mesto)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Krk (mesto)
Krk-pristanišče
Krk-pristanišče
Krk (mesto) se nahaja v Hrvaška
Krk (mesto)
Krk (mesto)
Geografska lega na Hrvaškem
45°1′34″N 14°34′32″E / 45.02611°N 14.57556°E / 45.02611; 14.57556Koordinati: 45°1′34″N 14°34′32″E / 45.02611°N 14.57556°E / 45.02611; 14.57556
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
MestoKrk
Nadm. višina
24 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno3.364
Demonimveglioti
Poštna številka
51500 Krk (mesto)
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Krk je navečje mesto na otoku Krku s 3.730 prebivalci (2011) in pristanišče na jugozahodni obali otoka ter sedež istoimenske mestne občine (Grad Krk) s 70036281000000000006.281 prebivalci, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.

Je tudi sedež rimskokatoliške Škofije Krk (hrv. Krčka biskupija) slov. (imenovane tudi Krška škofija, ki pa je ne smemo zamešati z istoimensko škofijo na avstrijskem Koroškem), ki teritorialno obsega otoke Krk, Cres, Lošinj in Rab.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Centralni del mesta Krk je zgrajen na ozkem prostoru med dvema zalivčkoma Krškega zaliva. Novejši del mesta, pa se širi jugovzhodno in jugozahodno od starega mestnega jedra. Mesto je naravno zaščiteno pred burjo in ima zelo ugodno klimo. Povprečna januarska temperatura je 5,6 °C, julijska pa 24,6 °C.

Naselja[uredi | uredi kodo]

V sestavu občine Krk je 15 naselij: Bajčići, Brusići, Brzac, Kornić, Krk, Lakmartin, Linardići, Milohnići, Muraj, Nenadići, Pinezići, Poljica, Skrbčići, Vrh in Žgaljići.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1440 1582 1592 1620 1648 1778 1411 1812 1473 1470 1280 1531 2077 3022 3364

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je bilo naseljeno že v prazgodovinskem času in identificirano kot Kuryka antične Grčije, ter kot Curicum iz rimske dobe, vendar je zanesljivo, da so ga že pred tem osnovali Liburni. Iz rimskih časov so ohranjeni ostanki term, obzidja, mozaikov in delov stavb.

Najpomembnejši kulturnozgodovinski objekt v metu je romanska katedrala, zgrajena v začetku 12. stoletja, na ostankih starokrščanske bazilike iz 5. - 6. stoletja. Od drugih zgodovinskih spomenikov je treba omeniti : kvadratni obrambni stolp iz 12. stol., dele obzidja iz 15. in 16. stol., cerkev Gospe od Zdravlja iz 12. stol. in razvaline cerkve sv. Lovra.

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]