Dobrinj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Dobrinj 45°07′52″N, 14°36′13″E

Dobrinj
Dobrinj Cizici 010808.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 122 (2001)
Občina: Dobrinj
Županija: Primorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Dobrinj (hrvaško Dobrinj, italijansko Dobrigno) je naselje na otoku Krku (Hrvaška), ki je središče občine Dobrinj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Dobrinj leži v notranjosti Krka, na okoli 200 mnm visokem griču, nad rodovitno dolino na severozahodnem delu otoka. Naselje je zgrajeno na robu griča. S cesto je povezano z okoliškimi naselji in obalo, kjer so v zalivu Soline ostanki nekdanjih solin.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
382 420 451 484 545 464 453 390 356 323 286 215 159 122 122

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost sta obrt in kmetijstvo. V okolici so nasadi nasadi zelenjava, oljk in vinogradi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dobrinj se pod današnjim imenom v starih listinah prvič omenja že leta 1100 in je najstarejše naselje na Krku. V Dobrinju je stala ena od štirih največji utrdb na otoku. V njej je bilo pomembno središče glagolice na hrvaškem tistega časa.

Na osrednjem vaškem trgu stoji župnijska cerkev sv. Stjepana, ki se prav tako prvič omenja leta 1100. Cerkev je bila skozi stoletja večkrat gradbeno preurejena, zato njena arhitektura vsebuje elemente tako gotike kot tudi baroka.

Na vaškem pokopališču stoji cerkev sv. Trojice, postavljena v 16. stoletju, z zvonikom prigrajenim 1725.

Vzhodno od Dobrinja stoji zaselek Sveti Vid Dobrinjski z zgodnjeromansko cerkvico sv. Vida z prizmatičnim zvonikom, daritev »slavnega Dragoslava« prav tako iz leta 1100.

Severno od Dobrinja v naselju Soline, kjer so imeli Frankopanski knezi soline stoji romanska kapela sv. Filipa i Jakova iz 13. stoletja.[2]

Ljudje povetani s krajem[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Črnčić (1830-1897), hrvaški akademik
  • Josip Uravić (1662-1797), hrvaški književnik

Muzeji[uredi | uredi kodo]

V Dobrinju sta postavljeni na ogled dve muzejski zbirki:

  • Sakralna muzejska zbirka, ki se nahaja v prostorih občine in
  • Etnografska zbirka, ki se nahaja v rojstni hiši novinarja in publicista Ive Sučiča

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  2. ^ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]