Pojdi na vsebino

Michael Stifel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Michael Stifel
Portret
Rojstvo1487[1]
Esslingen am Neckar, Sveto rimsko cesarstvo[2][1]
Smrt19. april 1567[1]
Jena[d], Sveto rimsko cesarstvo[2][1]
NarodnostNemčija nemška
Področjateologija, matematika
UstanoveUniverza v Jeni
Alma materUniverza Halle-Wittenberg
Poznan poArithmetica integra
logaritmi
Naslovnica Stiflovega dela Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist ..., Wittenberg 1532
225. stran Stiflovega dela Arithmetica Integra, Nürnberg 1544

Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19. april 1567, Jena, Nemčija.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Stifel je bil avguštinec in je bil zgodnji Luthrov privrženec. Najbolj je znan po svoji pesnitvi O krščanski, pravični doktrini doktorja Martina Luthra (Von der Christförmigen, rechtgegründeten leer Doctoris Martini Luthers) iz leta 1522. Pesnitev je povzročila škandal in Stifel je moral prebežati v Frankfurt. Luther mu je leta 1523 pomagal postati pastor.

V letu 1532 je v Wittenbergu anonimno objavil delo Računska knjiga o antikristu. Razodetje v Razodetju (Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim), kjer je kot protestantski pridigar svojim vernikom napovedal konec sveta. Ta se naj bi zgodil ob 8. uri zjutraj 19. oktobra 1533. Ko se napoved ni uresničila, so ga za štiri tedne zaprli in nato ni napovedal več nič. Izračunal je tudi, da je Giovanni de'Medici (1475 - 1521), takratni rimski papež Leon X. (LEO DECIMVS) v skrivnem razodetju za ta konec sveta napovedana apokaliptična zver.

Bil je profesor matematike na Univerzi v Jeni. Poleg kvadratnih korenov je med surdijska števila uvedel tudi višje korene in iz njih sestavljene izraze. Za vsa ta števila je poznal že tudi novo ime, posneto po grškem izvirniku numeri irationales. Podobno je storil tudi Fibonacci. Pri Stiflu zaznavamo že tudi prvo svitanje, ki je napovedovalo, da bodo tudi racionalni izrazi stopili ob stran racionalnim številom kot iracionalna števila. V svojem delu Arithmetica Integra, objavljenem leta 1544 v Nürnbergu v treh knjigah z Melanchthonovim predgovorom, je prvi uvidel pomen logaritmov. Poznal je aritmetični trikotnik in je podal razpredelnico binomskih koeficientov v razvoju vse do . Bil je prvi nemški matematik, ki se je ukvarjal s teorijo števil. Dal je ime eksponentu. On in drugi nemški cositi so prvi utemeljili računanje s potencami. Prav pojem eksponenta jim je pomagal, da so premagali Diofantovo razpredelnico za množenje potenc in lahko povedali splošna pravila za množenje in potenciranje potenc. V svet so prodrli negativni eksponenti, ki jih je uvedel Chuquet, šele v delu Arithmetica Integra. V knjigi je razpredelnica:

-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6
1 2 4 8 16 32 64

v kateri lahko vidimo prvi zametek poznejših velikih logaritemskih razpredelnic. Prvič v Evropi se je v delu pojavilo se je množenje (brez znaka med členi). Knjiga vsebuje razpredelnice celih števil in potenc števila 2, kar naj bi bila zgodnja različica logaritmovnikov.[3]:216[4]:182 Ker desetiških ulomkov pred letom 1600 še niso razvili, takšne razpredelnice niso bile primerne za praktično računanje.[4]:182 V delu so npr. obravnavana tudi negativna števila, ki jih je Stifel imenoval numeri absurdi, trikotniška števila, zaporedja in magični kvadrati. Stiflov magični kvadrat 16×16 z magično konstanto je (OEIS A203813):

256 9 247 246 12 13 243 242 16 17 239 238 20 21 235 2
3 226 213 45 46 210 209 49 50 206 205 53 54 201 32 254
4 33 200 63 193 192 66 67 189 188 70 71 185 58 224 253
252 34 59 178 169 89 90 166 165 93 94 161 80 198 223 5
251 222 60 81 160 101 155 154 104 105 151 98 176 197 35 6
7 221 196 82 99 146 141 117 118 137 112 158 175 61 36 250
8 37 62 174 100 113 136 123 122 133 144 157 83 195 220 249
23 38 73 173 107 114 129 126 127 132 143 150 84 184 219 234
24 218 183 85 108 115 125 130 131 128 142 149 172 74 39 233
232 217 75 86 148 138 124 135 134 121 119 109 171 182 40 25
231 41 76 87 147 145 116 140 139 120 111 110 170 181 216 26
27 42 180 162 159 156 102 103 153 152 106 97 95 77 215 230
28 43 179 177 88 168 167 91 92 164 163 96 79 78 214 229
228 202 199 194 64 65 191 190 68 69 187 186 72 57 55 29
227 225 44 212 211 47 48 208 207 51 52 204 203 56 31 30
255 248 10 11 245 244 14 15 241 240 18 19 237 236 22 1

V Evropi je Stifel opravil Hajamovo delo v računanju višjih korenov. Za zgodovino matematike v Nemčiji je zelo pomembno njegovo delo Die deutsche Arithmetica iz leta 1545.

Izbrana dela

[uredi | uredi kodo]
  • Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim, Wittenberg 1532.
  • Arithmetica integra, Nürnberg 1544.
  • Deutsche Aritmetica,— Nürnberg 1545.
  • Rechenbuch von der welschen und deutschen Practick, Nürnberg 1546.
  • Die Coss Christoffs RudolffsKönigsberg 1553.[5]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  2. 2,0 2,1 Record #118755323 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. Ball (1908), str. 216.
  4. 4,0 4,1 Groza; Shelley (1972), str. 182.
  5. Die Coss Christoffs Rudolffs. Mit schönen Exempeln der Coss. Durch Michael Stifel gebessert und sehr gemehrt. Zu Königsperg in Preussen gedrückt durch Alexandrum Lutemyslensem im jar 1553. Digitale Rekonstruktion bei der UB Bielefeld (nemško)
  • Ball, Walter William Rouse (1908). A short account of the history of mathematics. Macmillan and Co.
  • Groza, Vivian Shaw; Shelley, Susanne M. (1972). Precalculus mathematics. Holt, Rinehart and Winston, Inc.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]