Pomočnica kristjanov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Marija pomočnica kristjanov)
Jump to navigation Jump to search
Marija Pomočnica
Marija Pomočnica
Marija Pomočnica kristjanov
Uradno ime Marija Pomočnica kristjanov (latinsko: Maria Auxilium Christianorum
Druga imena Marija Pomočnica
Marija Pomočnica kristjanov
Marija Pomagaj
Praznujejo ga kristjani: anglikanska skupnost
nekatere pravoslavne Cerkve
rimskokatoliška Cerkev
Vrsta kristjani, kultura
Pomen po izročilu praznik Marije pomočnice
Začetek 23. maj popoldne
Konec 24. maj opolnoči
Datum 24. maj
Praznovanja maše, devetdnevnica, trodnevnica, molitve, zlasti zdravamarija in lavretanske litanije, romanja, procesije, prejem zakramentov, blagoslov Marije Pomočnice
Obeležitve redovniške skupnosti zlasti salezijanci in hčere Marije Pomočnice, frančiškani posvetitev, krašenje Marijinih oltarjev, svetinjica Marije Pomočnice, podobice Marije Pomočnice
Sorodni prazniki Božja mati (= Novo leto 1. januar)
Lurška Mati Božja (11. februar)
Gospodovo oznanjenje Mariji
(=Blagovest 25. marec)
Mati Cerkve (=Binkoštni ponedeljek)
Pomočnica kristjanov (24. maj)
Marijino vnebovzetje (15. avgust)
Marijino rojstvo (=Mali Šmaren 8. september), Brezmadežno spočetje (8. december)

Marija Pomočnica (tudi Marija Pomočnica kristjanov ali Marija Pomagaj) je rimskokatoliška verska resnica in dogma, ki pravi, da je Jezusova mati Marija sodelavka pri Jezusovem zveličavnem delovanju in na ta način priprošnjica in pomočnica Božjega ljudstva, zlasti kristjanov. Temu posredovanju Rimskokatoliška cerkev posveča tudi praznik Marije Pomočnice, ki ga praznuje 24. maja.

Vsebina praznika[uredi | uredi kodo]

Opozorilo: Izraza Marija Pomočnica ne smemo razumeti tako, kot da bi bila Marija sama pomočnica ljudem v stiskah in Odrešiteljica. Marijina vloga je marveč podrejena osrednji vlogi Kristusa, v odvisnosti od njega in v sodelovanjem z njim. Pomoč človeku prihaja od Kristusa, vendar tudi po Marijinem posredovanju. Marija ni boginja, ampak stvar. Zato Marije ne molimo, kot to delamo glede na Boga, ampak jo častimo in se ji priporočamo, da nam izprosi potrebnih milosti.

Zgodovina praznika[uredi | uredi kodo]

Svetišče Marije Pomočnice Torino, Italija. Na kupoli je videti kip Marije Pomočnice, ki ga je don Bosko dal postaviti na vrh namesto strelovoda.
Veliki oltar v cerkvi Maria Ausiliatrice. Sliko je naslikal 1868 Thomaso Lorenzone
Romarsko svetišče Naše Gospe Pomočnice kristjanov v Miguel Hidalgo, Mehika.

V lavretanskih litanijah najdemo vzklik Mariji »Pomoč kristjanov«. Ta vzklik je uvrstil v litanije papež sveti Pij V. kot znamenje hvaležnosti za zmago nad Turki 7. oktobra 1571. v bitki pri Lepantu ki so imeli veliko premoč v številu ladij in vojakov. Kristjani to zmago pripisujejo molitvam, ki jih je v Marijino čast po papeževem naročilu molilo krščansko ljudstvo. Stoletje pozneje so Turki z ogromno armado 1683 pridrli do Dunaja in ga oblegali. To je bilo že Drugo obleganje Dunaja. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj se bo mesto vdalo, ker so imeli muslimani velikansko premoč. Hoteli so stolnico sv. Štefana spremeniti v hlev za svoje konje. V zadnjem trenutku je prišel na pomoč poljski kraljevič Jan Sobieski in z Marijino zastavo so pognali sovražnike v beg. V zahvalo je papež uvedel praznik Marijinega Imena 12. septembra, ko so dosegli to zmago, ki jo pripisujejo kristjani Marijini priprošnji.

Verniki so pripisovali Marijini priprošnji tudi rešitev papeža Pija VII. iz Napoleonovega ujetništva. Nenavadna podobnost obstaja med usodo absolutnega vladarja in zmagovitega cesarja in njegovega jetnika papeža. Papež se je moral odpovedati Cerkveni državi v zameno za letno podporo 2 milijona frankov v gradu Fontainebleau; poraženi Napoleon je moral v istem gradu in v isti sobi podpisati odstop v zameno za letno rento 2 milijona frankov (11. Avgusta 1814). Ko so poraženega Napoleona peljali v izgnanstvo na otok Svete Helene, se je papež Pij med zmagoslavjem pobožnega ljudstva vračal 24. maja 1814 v Rim. »Katoličan, ki premišljuje te čudovite dogodke, se mora veseliti nad posegi božje previdnosti v prid Cerkve. Sovražnik katoliške Cerkve seveda ne bo videl tu ničesar, kot slepa naključja.« [1] V znamenje hvaležnosti za srečno rešitev je uvedel papež Pij VII. praznik Marije Pomočnice. Njen apostol je bil zlasti sveti Janez Bosko. V Turinu je 1868 zgradil mogočno svetišče Marije Pomočnice, od koder se je širilo njeno češčenje po vsem svetu. [2]

Benedikt XV. poudarja pomen vzklika »Pomočnica kristjanov« v litanijah in pravi: »Cerkev ni naključno ustvarila vzklika »pomoč kristjanov« na koncu litanij.« Že predhodni vzkliki izražajo to misel. »Za vzkliki: »Zdravje bolnikov«, »Pribežališče grešnikov«, »Tolažnica žalostnih« kliče Marijo kot »Pomočnico kristjanov«. [3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Franz Spirago. Beispiel-Sammlung. str. 108. 
  2. "Blažena Djevica Marija, Pomoćnica kršćana, 24. svibnja". Katolički tjednik. Pridobljeno dne 2014-05-27. 
  3. "Pomoćnica kršćana". Franjevačka provincija Presvetog Otkupitelja Split. Pridobljeno dne 2014-05-27. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • J. Valjavec: Češčenje Marije Pomočnice kristjanov. Salezijanska tiskarna, Ljubljana-Rakovnik 1926.
  • F. Spirago: Beispiel-Sammlung für das christliche Volk. R. van Acken, Prag 1909.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Simboli religij Ta članek s področja religiologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.