Majda Jazbec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Majda Jazbec
Portret
Rojstvo1950
Državljanstvo SFRJ
 Hrvaška
Poklicpevka, modna manekenka, usnjarka
Domači krajKriže, Tržič
ZakonciStipe Šoletić (por. 1975)
Otroci1

Majda Jazbec, por. Majda Šoletić, slovenska pevka zabavne glasbe, fotomodel in usnjarka, * okrog 1951[1][2]

Leta 1970 je postala miss Universe Slovenije (Lepotica 70).[1] Nastopila je na Miss Evrope 1971 v Tunisu.[3] Delala je v tržiškem Peku[4] in leta 1971 nastopila v njegovih tiskanih oglasih.[5][6][7]

Bila je prva pevka hrvaške skupine Magazin (še pod imenom Dalmatinski Magazin).[8] Delala je v Pekovi trgovini v Splitu, potem pa je imela svojo obrt izdelave usnjene galanterije.[4]

Zgodnja leta in izobrazba[uredi | uredi kodo]

Rodila se je kot osmi najstarejši otrok v družini, v kateri je bilo 12 otrok. Eden od njih je umrl pred 1. letom starosti. Odraščala je v Križah pri Tržiču. Pela je v cerkvenem zboru. Sedem let je v tržiški glasbeni šoli obiskovala pouk klavirja. Po končani čevljarski šoli je odšla v tržiški Peko. Leta 1971 je pustila službo in šla študirat angleščino.[3][4][2]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Petje[uredi | uredi kodo]

Leta 1968 je dvanajst večerov pela na gorenjskem sejmu. Takrat je najraje imela sentimentalne popevke, njeni najljubši glasbeniki pa so bili Connie Francis, Tom Jones, Bee Gees in Bele vrane.[2] Kariero je začela v skupini Delial,[4] ambicioznem projektu Janija Goloba z velikim številom članom, ki je namesto popevk ponujal prefinjen jazz in je bil nekakšna kombinacija Mladih levov in Belih vran. Največji hit skupine je bil Zvon ljubezni, ki ga je Golob aranžiral.[9] Jazbečeva je skupino zapustila leta 1971, ko je postala solistka.[3] Novembra leta 1972 je nastopila po Sloveniji na desetih koncertih s Francem Rebernikom, Otom Pestnerjem, New Swing Quartetom in ansamblom Črne vrane. Organizator je bil koncertna poslovalnica Slovenijakoncert.[10] V svoji karieri je nastopala še z New Swing Quartetom, v prvi zasedbi skupine Pepel in kri[4] in v ansamblu Radia Tržič (od leta 1968).[11][2] Od 1979 do 1982 je bila članica skupine Magazin (takrat še imenovane Dalmatinski magazin).

Lepotica 70[uredi | uredi kodo]

Ko je leta 1970 za Pekov prospekt posnela nekaj fotografij,[4] so ji pri Stopu, organizatorju tekmovanja, predlagali prijavo.[1] Zmagala je in se uvrstila na jugoslovanski izbor 15. avgusta v Umagu, kjer je postala 1. spremljevalka in se uvrstila na Miss Evrope 1971. Zmagala je Silvana Kanazir.[1][3]

Avgusta 1973 je bila ena izmed modelov na Čateški noči, ki so predstavili oblačila za prihodnji dve sezoni.[12]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Na turneji s skupino Pepel in kri v Rusiji je spoznala glasbenika Stipeta Šoletića. Leta 1975 se je poročila z njim in odšla živet v njegov domači Split. Imata hčer.[4]

Festivali[uredi | uredi kodo]

Slovenska popevka[uredi | uredi kodo]

Pevska tekmovanja[uredi | uredi kodo]

  • 1963: Pokaži, kaj znaš (Križe) – 2. mesto med mlajšimi mladinci[13]
  • 1967: Pokaži, kaj znaš (Tržič) – 2. mesto[14]
  • 1968: Mladina pred mikrofonom (Kranj) – 2. mesto[15]
  • 1971: oddaja Maksimeter (Beograd) – finale[3]

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Singli[uredi | uredi kodo]

  • Ko bom miss sveta (1973) Vinil, 7"

Kompilacijski albumi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Najlepša Slovenka je iz Križev, str. 16, Gorenjski Glas, l. 23, št. 67
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Mladost pred mikrofonom, str. 23, Stanjko, Dušan (17. avgust 1968), Gorenjski Glas, l. 21, št. 64
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Majda z naslovne strani, str. 50, Fornezzi, Tone (1. november 1971), Tovariš, letnik 27, številka 44, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 Poroka v snegu, v domu kopica otrok, str.18-19, Saje, Stojan (12. januar 2001), Gorenjski Glas, l. 54, št. 3
  5. Oglas Peko (za poletje 71), str. 16, Tovariš, 10. maj 1971, letnik 27, številka 19, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  6. Oglas Peko (Za šport in razvedrilo), str. 80, Tovariš, 5. julij 1971, letnik 27, številka 27, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  7. Oglas Peko, str. 71, Tovariš, 15. november 1971, letnik 27, številka 46, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  8. »Sudbine i putevi pjevačica "Magazina": Prve dvije potpuno su se povukle, okružuje ih pravi misterij«. www.gloria.hr (v hrvaščini). 11. maj 2020. Pridobljeno 13. septembra 2020.
  9. Matoz, Zdenko (12. junij 2019). »Jani Golob: Blagoslov in prekletstvo absolutnega posluha«. www.delo.si. Pridobljeno 17. septembra 2020.
  10. Popevkarski abonma, str. 38, Fornezzi, Tone (20. november 1972), letnik 28, številka 45, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  11. Ansambel radia Tržič med najbolj priljubljenimi amater­skimi ansambli pri nas, str. 31, Piškur, J. (28. december 1972), Gorenjski Glas, l. 25, št. 100
  12. Moda 1973-1974 v Čateških Toplicah, str. 1, Dolenjski list, 2. avgust 1973, letnik 24, številka 31, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  13. USPELA MLADINSKA PRIREDITEV, str. 4, Gorenjski Glas, 6. februar 1963, l. 16, št. 15
  14. Pokaži, kaj znaš - v Tržiču, str. 6, Humer, D. (7. oktober 1967), Gorenjski Glas, l. 20, št. 75
  15. Mladina pred mikrofonom, str. 7, Stanjko, Dušan (21. februar 1968), Gorenjski Glas, l. 21, št. 14

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]