Pojdi na vsebino

Dušan Velkaverh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dušan Velkaverh
Osnovni podatki
Znan tudi kotPeter Arnold
Rojstvo12. september 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Georgetown
Smrt1. februar 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (72 let)
Ljubljana
Slogipop
Poklicglasbeni pisec, besedilopisec
Leta delovanja1968–2011

Dušan Velkaverh (psevdonim: Peter Arnold), slovenski pisec besedil popevk, * 12. september 1943, Georgetown, Gvajana1. februar 2016, Ljubljana, Slovenija[2].

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Dušan Velkaverh se je 12. septembra 1943 rodil v Georgetownu, glavnem mestu Gvajane. Njegov oče Branko Velkaverh, sicer iz Trbovelj, je bil namreč kapitan dolge plovbe, njegova mati pa je bila hči nizozemskega kolonialnega uradnika in Brazilke, po poklicu medicinska sestra. Med 2. svetovno vojno se je njegov oče na ladji pridružil zavezniškim silam, tam pa so jo sovražniki na obali Južne Amerike torpedirali in poškodovali. Tako sta se njegov oče in mati spoznala leta 1942, ko je bil na zdravljenju. Leto kasneje se jima je rodil Dušan.

Kmalu po njegovem rojstvu in kratkem bivanju v Gvajani se je družina najprej za kratek čas preselila v New York, hitro za tem pa v London, od koder pa so se kasneje po drugi svetovni vojni leta 1948 preselili v Beograd, kjer je oče dobil delo pomočnika ministra za pomorstvo. Kasneje pa so ga premestili še na Rijeko. Leta 1956 so se tako preselili v Slovenijo, katero je Dušan obiskal sploh prvič. Najprej so se preselili v Portorož, nato pa dokončno v Ljubljano, kjer je živel do smrti. Ker sta starša komunicirala v angleščini, mu je slovenski jezik sprva delal preglavice in tako se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih starosti. Pred tem je znal samo angleško in srbohrvaško. Leta 2007 je prvič po 64 letih obiskal rojstno hišo v Georgetownu.

Deloval je med drugim kot dolgoletni vodja glasbene produkcije RTV Slovenija (direktor Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija). Bil je tudi direktor glasbene založbe Corona in na čelu združenja SAZAS. S pisanjem besedil se je uveljavil pri 23 letih.[3]

Bil je član društva ljubiteljev praženega krompirja in društva ljubiteljev vrtnic, saj ni maral dejavnosti, ki imajo ideološko politično ozadje. Imel je tri otroke. Bil je tudi trikrat poročen, nazadnje s sestro športnega komentatorja Andreja Stareta. Zadnja leta je živel na Vrhniki.[4]

Velkaverh je sicer neprofesionalno kariero tekstopisca začel na Slovenski popevki 1968. Veliko besedil je napisal pod psevdonim »Peter Arnold«, a predvsem v prvih letih njegovega ustvarjanja. Znan je predvsem kot avtor besedil največjih slovenskih glasbenih uspešnic 1970ih in 1980ih let, kot so »Dan ljubezni«, »Silvestrski poljub«, »Moja dežela«, »Vsak je sam«, »Marie, ne piši pesmi več«, »Ljubljančanke«, »Najlepše pesmi«, »Zelene livade s teboj«, »Med iskrenimi ljudi«, »Mlade oči« itn. Skupno je ustvaril okrog 600 besedil, od tega je zares avtorskih okrog 350, ostalo pa so prevodi oziroma priredbe besedil drugih domačih in tujih avtorjev.[5]

Veliko angleških pesmi kot na primer »Danes mi je 16 let« je tudi prevedel v slovenščino, po vsej verjetnosti pa tudi »Sejem želja« (Scarborough Fair).

Besedila

[uredi | uredi kodo]
Pesem Leto Izvajalec
»Danes mi je 16 let« Lidija Kodrič
»Ljubi, ljubi, ljubi« 1969 Eva Sršen
»Mini Maxi« 1970 Bele vrane
»Pridi dala ti bom cvet« Eva Sršen
»Silvestrski poljub« 1971 Alfi Nipič
»Mlade oči« 1972 Ditka Haberl
»Ptica vrh Triglava« Braco Koren
»Ljubljančanke« Janko Ropret
»Gvendolina« Srce
»Med iskrenimi ljudmi« Majda Sepe
»Maja z biseri« 1974 Janez Bončina
»Dan ljubezni« 1975 Pepel in kri
»Ti si rekla sonce« 1976 Ivo Mojzer ft. Strune
»Samo tvoje ime znam« 1977 Pepel in kri
»Bisere imaš v očeh« 1978 Oto Pestner ft. Franjo Bobinac
»Brez ljubezni mi živeti ni« Moni Kovačič
»Dan neskončnih sanj« 1980 Vlado Kreslin
»Marie, ne piši pesmi več« 1981 Hazard
»Vsak je sam« Hazard
»Otroci pankrtov« Hazard
»Najlepše pesmi« 1983 Hazard
»Nad mestom se dani« 1985 Ditka Haberl
»Zelene livade s teboj« 12. nadstropje
»Moja dežela« 1986 Oto Pestner ft. Strune
»Sabina« Bazar
»Pustite nam ta svet« 1987 Vlado Kreslin
»Insieme: Evropa'92« 1990 Pepel in kri
»Svobodno sonce« 1992 Slovenski Band Aid
»Nekdo igra klavir« 1993 Čudežna polja
»Who's the real Kekec« 1999 Ali En
»Moja dežela '11« 2011 Katrinas, Derenda, Naber, Godec...

Popevke

[uredi | uredi kodo]

Leta 2012 je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija na 5 zgoščenkah izšla zbirka 101 Velkaverhovih pesmi z naslovom Popevke(COBISS)


Doprinos k osamosvojitvi

[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 je za »Gostje prihajajo« kot osrednji oglas kampanje »Slovenija, moja dežela« v režiji Jake Judniča, skupaj s slovenskim skladateljem Janijem Golobom napisal kultno domoljubno pesem »Moja dežela«. Pesem so izvedli Oto Pestner in ob spremljavi še ženski vokalni ansambel Strune. Ta pesem in filmček naj bi bila nekakšnen povod in prvi korak na poti k osamosvojitvi Slovenije.

Leta 2011 so ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije izdali pesem v novi preobleki, kateremu je Velkaverh dodal še novo besedilo v izvedbi različnih slovenskih izvajalcev: Katrinas, Nuša Derenda, Omar Naber, Alenka Godec, Nuška Drašček, Hammo ...

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. https://historygreatest.com/dusan-velkaverh-slovenian-lyricist-died-at-72
  2. »Poslovil se je Dušan Velkaverh, besedilopisec najlepših popevk«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 1. februarja 2016.
  3. »Parada Slovenske popevke skozi besedila Dušana Velkaverha«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 22. junija 2011.
  4. »Umrl je Dušan Velkaverh«. Delo. Pridobljeno 1. februarja 2016.
  5. »Dušan Velkaverh: Pražimo krompir in se imamo lepo«. Delo. Pridobljeno 10. junija 2011.