Pojdi na vsebino

Edvin Fliser

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edvin Fliser
Portret
Rojstvo1947
Šibenik
Državljanstvo Slovenija
Poklicpevec

Edvin Fliser, slovenski pevec zabavne glasbe; * 26. oktober 1947, Šibenik.[1]

Je eden najbolj prepoznavnih avtorjev slovenske popevke, avtor mnogih nagrajenih skladb ter priljubljen pevec zabavne glasbe. Na festivalu Slovenska popevka je prvič nastopil leta 1968. V svoji karieri je napisal ze preko 350 skladb za različne izvajalce. Velik del svojega časa namenja tudi odkrivanju mladih talentov, katerim je mentor, jim piše skladbe in jih usmerja v nadaljnji karieri.

Otroška leta

[uredi | uredi kodo]

Do nekako sedmega leta starosti je živel v rodnem Šibeniku.[1]

Mladost in šolanje

[uredi | uredi kodo]

Ko se je preselil v hišo k dedu v Maribor, se je srečal tudi s harmoniko, se z njo spoprijateljil in tudi uspešno opravil z nižjo glasbeno šolo z njo. Ko je dokončal tudi srednjo tehnično šolo, ga je veselje do glasbe pripeljalo k nadaljevanju izobraževanja na glasbeni oddelek pedagoške akademije v Mariboru. Že v času srednje šole pa je v mladinskem domu na Radvanjski cesti spoznal vojaški bend Boemi, ki je prišel tja igrat iz bližnje kasarne, in so k sodelovanju povabili mladince, ki so hodili tja na plese. Fliser je ob njihovi spremljavi zaigral "Kriva je le bossa nova", kar je bil, kolikor se ve, njegov prvi nastop. Ko so na eni od vaj imeli težave z eno od pesmi Beatlesov in Fliser ponudil, da poskusi - in mu je odlično uspelo, je zvečer že nastopal z njimi.

Uspehi

[uredi | uredi kodo]

Ko so Boemi odslužili svoj vojaški rok in se vrnili domov, je Fliser nadaljeval nastopanje z skupino Rdeči dečki. Leta 1967 so se prijavili na kitarijado v Zagrebu in zasedli tretje mesto s pesmijo Toma Jonesa Green Green Grass of Home.

Že naslednje leto - tokrat na slovenski kitariadi - je bi prepoznan za najboljšega vokalnega solista. Jure Robežnik, ki je bil tam predsednik žirije, mu je povedal, da bo pel na Slovenski popevki, kjer je leta 1968 je debitiral na Slovenski popevki s pesmima Tam, kjer sem doma in Zgodovina moje žalosti. S Tam, kjer sem doma je dosegel tretje mesto. Leta 1970 je odpel pesem Solza, ki je ne prodam ter zanjo prejel prvo nagrado strokovne žirije. Leta 1972 je zazvenela pesem Otroci morja, leto za tem pa je zazvenela pesem Leti, leti lastovka, s katero je prejel prvo nagrado občinstva.

Po prekinitvi za obvezno služenje vojaškega roka je na Slovenski popevki s pesmijo Kjer se nasmeh konča prejel nagrado žirije. Uspešno je bilo vse - sodelovanje s skupino Pepel in kri, solistični nastopi in sodelovanje v narodnozabavni in narečni glasbi.

Bil je tudi dober mentor mlajšim glasbenikom, za kar se je, če se spomnimo, v mladih letih šolal. Leta [1]


Uspešnice

[uredi | uredi kodo]
  • Tam, kjer sem doma
  • Leti, leti lastovka
  • Pesem za dinar
  • Kjer se nasmeh konča
  • Njej, ki sem jo ljubil
  • Še eno rundo daj, točajka
  • Moj Maribor
  • Dežela Štajerska
  • Otroci morja
  • Muaja Pepka
  • Solza, ki je ne prodam
  • Muaje pesmi, muaje želje
  • Veseli muzikant
  • Valček je ples ljubezni
  • Nekoč se bova srečala

Nastopi na glasbenih festivalih

[uredi | uredi kodo]
  • 1978: Plavo morje je moj dom (Jože Privšek - Branko Šömen - Jože Privšek) - z Neco Falk
  • 1979: Ho una bugia
  • 1980: Steciva po stezah poletja
  • 1981: Pa kaj se to dogaja v nas - s Sonjo Gabršček
  • 1982: Najina pesem
  • 1996: Vse moje misli
  • 1997: Zapoj mi, morje

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Rod, Aleš. »Preboj z Rokenrolom in Rdečimi dečki«. Pridobljeno 28. avgusta 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]