Pojdi na vsebino

Kranjska klobasa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kranjska klobasa
Kranjska klobasa v Ljubljani
Obrokklobasa
PorekloSlovenija
Pokrajina ali regijaOzemlje nekdanje Kranjske
Glavne sestavinesvinjina
česen
RazličiceKäsekrainer
Kranjska klobasa
Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas
LegaSlovenija
Upravakoordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Slovenski etnografski muzej
RKD št. 2-00018 [1]
Pomembni datumi
Vpis v register20. december 2012
Razglasitev ŽMDP21. februar 2013

Kránjska klobása je slovenska narodna mesna jed.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kranjska klobasa izhaja iz kulturne dediščine kolin in se v pisnih virih omenja že v drugi polovici 19. stoletja, njeno ime pomeni mesna klobasa s Kranjskega.

Legenda o kranjski klobasi pripoveduje, da naj bi ime izviralo iz časov vladavine cesarja Franca Jožefa, saj naj bi se le ta med potjo skozi deželo Kranjsko ustavil v gostilni v Naklem, kjer pa mu je gostilničar lahko ponudil le navadno hišno klobaso. Cesar naj bi klobaso poskusil in navdušeno odgovoril: »Pa saj to ni navadna, to je Kranjska klobasa!«[2]

Od leta 1896

[uredi | uredi kodo]

Prvi recept za kranjsko klobaso je bil objavljen ob koncu 19. stoletja, leta 1896, v kuharski knjigi Katherine Prato Süddeutsche Küche. V slovenskem jeziku je bil recept prvič objavljen v Slovenski kuharici sestre Felicite Kalinšek.

Kranjska klobasa po svetu in v vesolje

[uredi | uredi kodo]

Danes Kranjsko klobaso poznajo tudi drugod v Evropi, pa tudi na drugih celinah, v Severni in Južni Ameriki, v Avstaliji in na Novi Zelandiji, kamor so jo prenesli slovenski izseljenci. Kranjsko klobaso je med misijo na mednarodno vesoljsko postajo prinesla ameriška astronavtka slovensko-indijskih korenin Sunita Williams.

Recept

[uredi | uredi kodo]

Izdelovati se sme po Pravilniku o Kranjski klobasi, za živilo z zaščiteno geografsko označbo.

Kranjska klobasa mora vsebovati vsaj 75 - 80 % svinjskega mesa I in II. kategorije in največ 20 - 25 % trde slanine brez kože. Dovoljeni dodatki so do 5 % vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke 10 do 13 mm, slanina pa 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi z bukovimi drvmi in toplotno obdela na središčni temperaturi do 70 °C.[3][4]

Certifikati

[uredi | uredi kodo]

21. februarja 2013 je bil sprejet tudi odlok o razglasitvi tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas za živo mojstrovino državnega pomena.[5] [6]

V mesnicah se izdeluje in trgovinah prodaja veliko klobas, podobnih kranjski, ki pa ne bi smele nositi tega imena. Prava kranjska klobasa je že od 6. januarja 2015 navedena v registru zaščitenih geografskih označb (ZGO) Evropske unije, ime »kranjska kobasica« pa lahko na Hrvaškem za njihov izdelek te vrste uporabljajo še do leta 2030.


Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
  2. sobota, Besedilo: Suzana P. Kovačič Kategorija: GG Plus /; Julij 2018 / 08:54, 7. »Gorenjski glas | Ta ni navadna, ta je kranjska!«. www.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 19. januarja 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava)
  3. »Pravilnik o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo«. Uradni list. Pridobljeno 25. aprila 2018.
  4. »KRANJSKA KLOBASA-SPECIFIKACIJA/ZAŠČITA GEOGRAFSKE OZNAČBE (ZGO)-Izdaja 3« (PDF). GIZ KRANJSKA KLOBASA. Maj 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. aprila 2019. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  5. »Kranjska klobasa«. Slovenske novice. 22. februar 2013.
  6. »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 22. februarja 2013.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]