Juraj Dobrila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Juraj Dobrila
Portret
Sedež Poreč, Trst
Obdobje službovanja 1857 - 1875 poreško-puljski; 1875 - 1882 tržaški-koprski škof
Predhodnik Jernej Legat
Naslednik Janez Nepomuk Glavina
Redovi
Duhovniško posvečenje 1837
Osebni podatki
Rojstvo 16. marec 1812({{padleft:1812|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
Ježenj
Smrt 13. januar 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (69 let)
Trst
Vera rimskokatoliška
Geslo
Catholic-hierarchy.org

Juraj Dobrila, rimskokatoliški duhovnik, poreško-puljski in tržaško-koprski škof, po narodni pripadnosti Hrvat, * 16. april 1812, Ježenj pri Tinjanu v Istri, † 13. januar 1882, Trst.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Sin siromašnih staršev z veliko družino je obiskoval osnovno šolo v Tinjanu in Pazinu, gimnazijo v Karlovcu, filozofijo in bogoslovje v Gorici in bil 1837 posvečen v duhovnika, šel po 2 letih kaplanske službe v Munah in Hrušici v Avguštinej na Dunaj, kjer je 1842 doktoriral. Nato je kot kaplan služboval v Trstu. Leta 1849 je bil imenovan za ravnatelja novega tržaškega semenišča v katerim je predaval pastoralno teologijo; 1854 je postal kanonik in stolni župnik v Trstu, 12. oktobra 1857 pa je bil imenovan za poreško-puljskega škofa.

Po smrti tržaškega škofa Legata je bil 25. maja 1875 imenovan za njegovega naslednika. Tako je med Slovenci deloval nad 20 let. Kot poreško-puljski škof je pozdravil ustanovitev Slovenske matice in k njej pristopil kot ustanovni član. Ko je prišel kot škof v svojo ožjo domovino, je zastavil vse moči, da zapuščeno ljudstvo v Istri versko, narodno in gospodarsko dvigne. Z narodom je živel v tako tesnem stiku, da so ga nasprotniki porogljivo nazivali »vescovo contadino«. Veliko truda je posvetil razvoju ljudskega šolstva, pošiljal med ljudi slovenske in hrvaške knjige s katerimi je želel dvigniti narodno zavesti in širjenje ljudske izobrazbe. Zlasti si je prizadeval, da bi vzgojil čim večje število domačih duhovnikov. Zato je s podporami omogočal študije sinovom siromašnih staršev, snoval semenišče za istrske dijake in v ta namen vložil veliko lastnega denarja, ki ga je s skrajnim varčevanjem prihranil. Ko ni mogel načrta izvršiti, deloma zaradi pomanjkanja sredstev, deloma zaradi nasprotovanja, je namenil denar za dijaške ustanove. V istrskem deželnem zboru, kjer je imel kot virilist (virilist=kdor ima pravico glasovanja po svojem rodu ali položaju) pravico glasovanja, je prostodušno in odločno branil pravico hrvaškega ljudstva; v državnem zboru na Dunaju (od 1861) je z enako vnemo zastopal gospodarske interese Istre. Zaradi rodoljubja in neustrašenega nastopa si je nakopal mnogo nasprotnikov, a tudi najhujši nasprotniki niso mogli odreči spoštovanja skromnemu in nesebičnemu možu. Za Istrane je napisal poučno in molitveno knjigo Oče budi Tvoja volja (Trst, 1854, do 1964 še 17. ponatisov), ki je hrvatom postala prava »narodna čitanka«. Po njegovi smrti je izšel Mladi Bogoljub (Trst, 1889). V letu 1869/1870 se je udeležil prvega vatikanskega koncila. V rokopisu je zapustil zgodovino tega cerkvenega zbora.

Josip Juraj Strossmayer, utemeljitelj HAZU (v času ustanovitve JAZU), s katerim sta se spoznala 1840 na Dunaju, je večkrat rekel, da je Dobrila »od Boga samega poslani apostol Istre«.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



Roke Ta biografski članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.