Josip Juraj Strossmayer
| Josip Juraj Strossmayer | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 4. februar 1815[1][2][…] Osijek |
| Smrt | 8. april 1905[4] (90 let) Đakovo |
Grob | Đakovo |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo.svg){kind=small} Kraljevina Ogrska[d] |
| Poklic | diplomat, politik, pisatelj, duhovnik, katoliški škof |
| Podpis |  |
Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Strossmayer je obiskoval gimnazijo v Osijeku in študiral teologijo v Đakovu, ter v Budimpešti, pri dvajsetih letih je doktoriral iz filozofije.[5] Po posvetitvi za duhovnika leta 1838 je bil dve leti vikar v Petrovaradinu, potem pa je odšel na dunajski Avguštinej, kjer je leta 1842 doktoriral iz teologije in postal profesor kanonskega prava.[5] Leta 1847 je postal dvorni kaplan in direktor Avguštineja,[5] dve leti pozneje pa so ga na predlog hrvaškega bana Jelačića imenovali za bosansko-sremskega škofa v Đakovu. V letih od 1851 do 1896 je bil tudi apostolski vikar za Srbijo.
Med študijem v Budimpešti je sodeloval z Janom Kolarjem ter s češkima politikoma Františkom Palackým in Františkom Riegerjem. Zagovarjal je kulturno in politično zbližanje slovanskih narodov. V letih od 1860 do 1873 je bil idejni voditelj hrvaške Narodne stranke. Ko je imela Hrvaška možnost izbire, liberalno usmerjena stranka - h kateri se je nagibal - ni hotela pogodbe s "konzervativno" Avstrijo, ampak z "liberalno" Ogrsko, kar pa je pomenilo za Hrvate z dežja pod kap. Po tej neugodni pogodbi z Madžari leta 1873 se je umaknil iz političnega življenja.
Na cerkvenem področju je zagovarjal združitev katoliške in pravoslavne cerkve. Na vatikanskem koncilu leta 1870 je nasprotoval razglasitvi dogme o nezmotljivosti papeža prav zaradi mnenja, da bi to lahko oviralo združitev; bil je idealist in je podcenjeval vpliv brezbožnega nacionalizma, ki je bil pravzaprav glavna ovira ne le združenja, ampak kakršnegakoli resničnega zbliževanja. Dogmo je kljub svojemu stališču razglasil v svojem škofijskem glasilu.
Pomembno vlogo je odigral tudi pri ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (današnja HAZU) leta 1866 ter pri ustanovitvi zagrebške univerze leta 1874.[6][7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ National Library of Israel Names and Subjects Authority File
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Löffler, Klemens. "Joseph Georg Strossmayer". V: The Catholic Encyclopedia, Vol. 14. New York: Robert Appleton Company, 1912. Pridobljeno dne 2010-12-28.
- ↑ »History of the University of Zagreb«. Univerza v Zagrebu. 2005. Pridobljeno 28. decembra 2010.
- ↑ Josip Juraj Strossmayer (29. april 1861). »Akademija znanosti - put prema narodnom obrazovanju«. Speech in the Croatian Parliament. Wikisource. Pridobljeno 28. decembra 2010. (hrvaško)
Viri
[uredi | uredi kodo]- (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 4236.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
