Ivan Georgijevič Petrovski

Ivan Georgijevič Petrovski
Rojstvo	Иван Георгиевич Петровский 5. (18.) januar 1901 Sevsk
Smrt	15. januar 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[…] (72 let) Moskva, Sovjetska zveza
Bivališče	Ruski imperij Sovjetska zveza
Narodnost	ruska
Področja	matematika
Ustanove	Državna univerza v Moskvi Matematični inštitut Steklova
Alma mater	Državna univerza v Moskvi
Mentor doktorske disertacije	Dimitrij Fjodorovič Jegorov
Doktorski študenti	Olga Aleksandrovna Ladiženska Valentin Petrovič Mihajlov Olga Arsenjevna Olejnik (1950) Anatolij Dimitrijevič Miškis (1951) Lev Aleksejevič Čudov (1952) Viktor Solomonovič Rjabenki (1952) Jevgenij Petrovič Židkov (1952) Nikolaj Ivanovič Briš (1953) Aleksej Fjodorovič Filippov (1953) Jevgenij Mihajlovič Landis (1953) Sergej Konstantinovič Godunov (1954)
Poznan po	enačba tipa KPP lakuna Petrovskega
Vplival na	Izrail Moisejevič Gelfand Šklovski

Ivan Georgijevič Petrovski (rusko Ива́н Гео́ргиевич Петро́вский), ruski matematik, * 18. januar (5. januar, ruski koledar), 1901, Sevsk, Orlovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Brjanska oblast, Rusija), † 15. januar 1973, Moskva.

Življenje in delo

Petrovski je bil univerzitetni profesor v Moskvi. Poučeval je na Matematičnem inštitutu Steklova. Doktoriral je na Državni univerzi v Moskvi (MGU) pod mentorstvom Jegorova. Njegovo delo je obsegalo v glavnem teorijo parcialnih in navadnih diferencialnih enačb, algebrsko geometrijo in teorijo verjetnosti. Veliko je prispeval k rešitvi Hilbertovega 19. in 16. problema. Leta 1945 je odkril topološke pogoje za območje, kjer je fundamentalna rešitev linearne parcialne diferencialne enačbe hiperboličnega tipa enaka nič. Območje se po njem imenuje lakuna Petrovskega. Njegovo delo na tem področju so posplošili in posodobili Atiyah, Bott in Gårding (1970, 1973). Raziskoval je teorijo problemov mejnih vrednosti, teorijo verjetnosti (verjetnostni račun) in topologijo algebrskih krivulj in ploskev.

Vplival je na Gelfandovo delo. Šklovski mu je leta 1975 posvetil knjigo Življenje in smrt zvezd.

Med letoma 1951 in 1973 je bil rektor MGU. OD leta 1946 je bil član Sovjetske akademije znanosti. Leta 1969 je prejel red heroja socialističnega dela.

Dela

• Лекции по теории интегральных уравнений (1948)
• Лекции од уравнениях с частными производными (1950)

Viri

• Šklovski, Josip Samujilovič (1975), Življenje in smrt zvezd (Звезды: их рождение, жизнь и смерть), Moskva: Nauka

Zunanje povezave

• Stran o Ivanu Georgijeviču Petrovskem Univerze svetega Andreja (angleško)
• Ivan Georgijevič Petrovski na Projektu Matematična genealogija (angleško)
• Kratek življenjepis Petrovskega, iz izdaje publikacije Moscow Mathematical Journal (angleško)
• Življenjepis Petrovskega Arhivirano 2014-08-08 na Wayback Machine. v Veliki sovjetski enciklopediji (rusko)
• Življenjepis Petrovskega, Moskovski universitet, № 8 (3937), december 2000 (rusko)