Glavna stran/naslednja/ste vedeli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pozdravljeni v Wikipediji,
prosti spletni enciklopediji, ki jo lahko ureja vsakdo!

Družboslovje Družboslovje
Filozofija Filozofija
Gnome-globe.svg Geografija

Ljudje Ljudje
Matematika Matematika
Naravoslovje Naravoslovje

Tehnika Tehnika
Umetnost Umetnost
Zgodovina Zgodovina

Slovenska različica Wikipedije je nastala marca 2002, od takrat smo napisali že 178.679 člankov.
Oglejte si najboljše, kar smo ustvarili, v peskovniku preizkušajte urejanje strani ali debatirajte Pod lipo.
Izbrani članek
Izbrani članek
Erwin Schrödinger

Erwin Schrödinger (1887–1961) je bil avstrijski fizik, nobelovec, najbolj znan po svojem delu na področju kvantne mehanike. Pojasnil je obstoj ločenih tirov elektronov v atomu, kjer je znana njegova Schrödingerjeva valovna enačba. Iz osnov kvantne mehanike je znan njegov miselni paradoks z mačko, ki je vplival na podobne paradokse in probleme v zvezi z osnovami kvantne mehanike.

Kot fiziku mu je bilo jasno, da je zgradba žive snovi drugačna od snovi, ki jo proučujejo njegovi kolegi. Sestavni del življenja, takrat ga še niso imenovali DNK, je aperiodičen kristal. Njegov pogled je bil neobičajen. Videti aperiodičnost kot vir posebnih lastnosti življenja je mejilo že skoraj na mistično. V njegovem času niti matematika niti fizika nista nudili resnične podpore za take zamisli. Nobenih orodij ni bilo, s katerimi bi analizirali neurejenost kot gradbeni sestavni del življenja. Danes ta orodja imamo.

Večino svojega življenja je preživel kot akademik s položaji na različnih univerzah; skupaj s Paulom Diracom leta 1933 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo na področju kvantne mehanike, istega leta, ko je zapustil Nemčijo zaradi nasprotovanja nacizmu. V svojem osebnem življenju je živel tako z ženo kot z ljubico, kar je povzročalo težave, zaradi katerih je zapustil svoj položaj v Oxfordu, sporna pa so bila tudi njegova razmerja z mladoletnicami. Nato je bil do leta 1938 na položaju v Gradcu v Avstriji, do priključitve Nemčiji, ko je pobegnil pred nacizmom in končno našel dolgoročno ureditev v Dublinu, kjer je ostal do upokojitve leta 1955. Umrl je na Dunaju zaradi tuberkuloze v starosti 73 let. Preberite več ...
Ste vedeli, da ...?
Ste vedeli, da ...?
xxx
  • ... je Northrop Grumman B-21 Raider prvi bombnik 21. stoletja?
  • Izbrana slika
    Izbrana slika
    Divje Babe
    Domnevno najstarejšo znano piščal (ocenjena starost 55.000–60.000 let) so julija 1995 našli v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce. Danes je shranjena v Narodnem muzeju Slovenije.
    Avtor fotografije: Petar Milošević

    Na današnji dan
    Na današnji dan
    5. december: mednarodni dan prostovoljcev, Miklavžev večer

    Rekvijem


    3. december4. december6. december7. december
    Urejanje
    Urejanje
    Pomoč

    Pregled

    Vse straniNove straniVse kategorijeTemeljna kategorija • Razvrstitve po glavnih temah • A–ŽSeznami • Kronologija • PortaliPortal občestvaŽeleni člankiŽelene slikeStik z nami
    Sorodni projekti
    Sorodni projekti
    Wikipedija
    Wikipedija
    Prosta enciklopedija
    Wikislovar
    Wikislovar
    Slovar in besednjak
    Wikimedijina zbirka
    Wikimedijina zbirka
    Predstavnostno gradivo
    Wikivir
    Wikivir
    Prosta knjižnica in arhiv
    Wikiverza
    Wikiverza
    Študijsko gradivo in dejavnosti
    Wikipodatki
    Wikipodatki
    Zbirka podatkov
    Wikinavedek
    Wikinavedek
    Zbirka navedkov
    Wikinovice
    Wikinovice
    Proste novice
    Wikivrste
    Wikivrste
    Imenik bioloških vrst
    Wikiknjige
    Wikiknjige
    Pisanje prostih knjig
    Wikipotovanje
    Wikipotovanje
    Vodič za potovanja
    Organizacijski projekti
    Meta-Wiki
    Meta-Wiki
    Usklajevanje projektov Wikimedije
    Fundacija Wikimedia
    Fundacija Wikimedia
    Odnosi fundacije z javnostjo
    Wikimanija
    Wikimanija
    Mednarodne konference
    Tehnični projekti
    MediaWiki
    MediaWiki
    Programska oprema wikispletišč
    Farbikant
    Fabrikator
    Poročanje o hroščih in
    predlaganje novih funkcij
    Wikimedijina orodjarna
    Wikimedijina orodjarna
    Orodja za obdelavo podatkov