Pojdi na vsebino

Gejlusit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gejlusit
Kristal gejlusita iz Narodnega parka Amboseli, Kenija; velikost: 3,1 x 1,5 x 1,4 cm
Splošno
KategorijaV. razred: Nitrati, karbonati in borati
Kemijska formulaNa2Ca(CO3)2·5H2O
Strunzova klasifikacija05.CB.35
Klasifikacija DANA15.02.02.01
Lastnosti
Barvabrazbarvna, bela, rumena in siva
Kristalni habitploščati prizmatični kristali ali zrna
Kristalni sistemmonoklinski 2/m
Razkolnostpopolna na [110]
Lomškoljkast, krhek
Trdota2,5
Sijajsteklast
Barva črtebela
Specifična teža1,93 - 1,99
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,444
nβ = 1,516
nγ = 1,523
Dvolomnostδ = 0,079
Topnostv vodi razpade
Sklici[1][2][3]

Gejlusit je redek karbonatni mineral s kemijsko formulo Na2Ca(CO3)2•5H2O (natrijev kalcijev karbonat pentahidrat). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Naravni kristali so ploščati ali dipiramidni, lahko brezbarvni, beli, sivi ali rumenkasti. V vodi in pri povišani temperaturi razpade.

Etimologija in zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Gejlusit je prvi odkril in opisal Jean-Baptiste Boussingault (1802-1887) leta 1826 pri Lagunillasu/Méridi v Venezueli. Imenoval ga je po francoskem kemiku in fiziku Josephu Louisu Gay-Lussacu (1778-1850).

Klasifikacija

[uredi | uredi kodo]

V 8. izdaji Strunzove sistematike mineralov je razvrščen v razred »karbonati, nitrati in borati«., v podrazred »karbonati s kristalno vodo brez tujih anionov«., v katerem tvori z bajsilitom, halkonatronitom, pirsonitom, termonatritom in trono posebno skupino mineralov.

Po obsežnih reviziji Strunzove sistematike so se, med drugim, borati izločili in sedaj tvorijo poseben razred mineralov. Gejlusit je ostal v razredu »karbonatni minerali brez tujih anionov, ki vsebujejo vodo«, razred pa se je natančno razdelil glede na vrsto in velikost vpletenih kationov. Gejlusit je razvrščen v podrazred »alkalijski in zemljoalkalijski karbonati z velikimi kationi«.

V Danovi sistematiki mineralov je gejlusit razvrščen enako kot v 8. izdaji Strunzove sistematike v razred »karbonati, nitrati in borati« in skupino »karbonati, ki vsebujejo vodo in imajo splošno formulo A+
m
B2+
n
(XO3)p•x(H2O) z molskim razmerjem (m + n): p > 1: 1«.

Nastanek in nahajališča

[uredi | uredi kodo]
Gejlusit s tipske lokacije Langunillas, Venezuela, razstavljen v Mineraloškem muzeju v Bonnu

Gejlusit je nastal z vsedanjem, predvsem v evaporitih. Pojavlja se tudi v skrilavcih iz alkalnih jezer, v katerih so tudi drugi minerali, na primer egirin, nurtupit, perkolit, pirsonit, šortit, termonatrit, trona in viljomit.

Do leta 2009 so ga odkrili na skoraj štirideset lokacijah.[2] Njegovo tipsko nahajališče je Lagunillas v Venezueli. Druga pomembnejša najdišča so Laguna Santa Maria, Provinca Salta, Argentina, jezero Čad v zahodni Afriki, jezero Zabuye v Tibetu, Wadii el Natrun v Sahari, Afrika, Toskana, Italija, alkalno jezero v Narodnem parku Amboseli, Kenija, krater Chicxulub, Mehika, puščava Gobi, Mongolija, polotok Kola, severna Rusija, Dolný Harmanec, Slovaška, slani krater pri Pretoriji, Južna Afrika, rudnik soli Bex, Švica in ponekod v Kaliforniji, Nevadi, Oregonu, Washingtonu in Wyomingu, ZDA.

Sklici

[uredi | uredi kodo]