Francesco Maurolico

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Francesco Maurolico
Portret
Portret Francesca Maurolica neznanega avtorja
Rojstvo16. september 1494[1]
Messina
Smrt22. julij 1575[1] (80 let)
Messina
NarodnostZastava Italije italijanska
Področjamatematika, geometrija, stožnice, mehanika, optika, astronomija, glasba
UstanoveUniverza v Messini

Francesco Maurolico (grško Φραγκίσκος Μαυρόλυκος: Frangiskos Mavrolikos, latinsko Franciscus Maurolycus, Francisci Maurolyci), italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Maurolico se je rodil v grški družini.[2][3] Študiral je klasična grška besedila[4] in celo življenje raziskoval na področju geometrije, stožnic, mehanike, optike, glasbe in astronomije. Uredil je dela klasičnih avtorjev – med njimi Arhimeda, Apolonija pergejskega, Avtolika pitanskega, Teodozija bitinskega, Serena antinoejskega[5] in Menelaja aleksandrijskega. Zbral in tolmačil je Evklidove Elemente. Sestavljal je tudi lastne edinstvene razprave o matematiki in matematični znanosti.[5]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v družini z grškimi koreninami,[6][7][8][9][10] ki je izvirala iz Kontantinopla[11][12] Naselila se je v tem sicilijanskem mestu po padcu Konstantinopla leta 1453.[6] Nedavne raziskave nakazujejo, da se je njegova družina naselila v Messini proti kocu 14. stoletja.[13] Maurolico je prejel solidno izobrazbo. Njegov oče Antonio je bil zdravnik in je študiral pri znanem helenističnem učenjaku Constantineu Lascarisu in kasneje postal predstojnik messinske kovnice denarja. Maurolicova družina je imela zunaj mesta vilo.

Leta 1521 je Maurolico prejel ordinacijo. V letu 1550 je vstopil v benediktinski red in postal menih v samostanu Santa Maria del Parto à Castelbuono. Dve leti kasneje je bil posvečen v opata v Cattedrale San Nicolò di Messina.

Tudi on je kakor oče postal predstojnik messinske kovnice denarja in nekaj časa vodil vzdrževanje fortifikacij mesta v imenu Karla V. Habsburškega. Maurolico je poučeval dva sinova Karlovega namestnika na Siciliji Juana de Vege. Podpirali so ga mnogi bogati in vplivni možje. Dopisoval si je tudi z učenjaki, kot sta bila Clavius in Federico Commandino. Med letoma 1548 in 1550 je bival na gradu Pollina na Siciliji kot gost markiza Giovannija II. Ventimiglie in izkoristil stolp gradu za astronomska opazovanja.

Med drugim je opazoval pojav supernove v ozvezdju Kasiopeje leta 1572. Tycho Brahe je objavil podrobnosti svojih opazovanj leta 1574 – supernova je sedaj znana tudi kot Tychova supernova.

Leta 1569 so Maurolica imenovali za profesorja na Univerzi v Messini.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Quadrati fabrica et eius usus, 1546
  • Maurolicovi deli Photismi de lumine et umbra in Diaphana obravnavata lom svetlobe in sta poskušali pojasniti naravni pojav mavrice. Raziskoval je tudi camero obscuro. Photismi so bili zaključeni leta 1521, prvi del dela Diaphana leta 1523, drugi in tretji del leta 1552, vsa snov pa je bila objavljena šele po njegovi smrti leta 1611.
  • njegovo delo Arithmeticorum libri duo (1575) vsenuje prvi znani dokaz z matematično indukcijo.[14]
  • njegovo delo De momentis aequalibus (končano leta 1548, prvič objavljeno šele leta 1685) je poskušalo izračunati baricenter različnih teles (piramide, paraboloida, itd.).
  • v svojem delu Sicanicarum rerum compendium je predstavil zgodovino Sicilije in vključil avtobiografske podrobnosti. Delo so mu naročili, leta 1553 mu je messinski senat odobril plačo 100 zlatnikov na leto za dve leti, tako da bi lahko končal to delo in svoja matematična dela.
  • njegovo delo De Sphaera Liber Unus (1575) vsebuje goreč napad na Kopernikov heliocentrizem v katerem je Maurolico zapisal, da si je Kopernik »prislužil bič ali šibo božjo namesto ugleda.«[15]
  • Maurolico je objavil delo Cosmographia v katerem je opisal metodologijo merjenja Zemlje, ki ga je kasneje izvšil Jean-Felix Picard z merjenjem dolžine poldnevniškega loka leta 1670.
  • Maurolico je objavil izdajo Aristotelove Mehanike in delo o glasbi. Povzel je Orteliusov atlas Theatrum orbis terrarum in napisal tudi Grammatica rudimenta (1528) in De lineis horariis. Naredil je zemljevid Sicilije, ki je bil objavljen leta 1575.
  • Maurolico je raziskoval antična besedila: Teodozija bitinskega, Menelaja aleksandrijskega, Avtolika pitanskega, Evklida, Apolonija pergejskega in Arhimeda. Ni naredil novih prevodov in je delal na obstoječih. Zagotovil je nove in solidne razlage starogrške matematike.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje udarni krater Maurolicij (Maurolycus) na Luni.

V Messini se po njem imenuje šola.

Leta 2009 je italijansko Ministrstvo za kulturno dediščino odredilo ustanovite Narodne izdaje Maurolicovega matematičnega dela (Edizione nazionale dell'opera matematica di Francesco Maurolico).

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Applebaum, Wilbur (2000), Encyclopedia of the Scientific Revolution: From Copernicus to Newton, Routledge, ISBN 0-8153-1503-1 
  • Boyer, Carl Benjamin; Merzbach, Uta C. (1991), A history of mathematics, Wiley, str. 301, ISBN 0-471-54397-7, klasična dela antike so semočno nadaljevala, kot vidimo, v primeru Maurolica, duhovnika grških staršev, ki se je rodil, živel in umrl na Siciliji. Maurolico je bil učeni geometer, ki je naredil veliko za obuditev zanimanja za naprednih antičnih del. 
  • Burdick, Bruce Stanley (2009), Mathematical works printed in the Americas, 1554-1700, JHU Press, str. 74, ISBN 0-8018-8823-9, Francesco Maurolico (1494–1575)... Maurolico je izhajal iz grške družine, ki je pred Turki zbežala na Sicilijo. 
  • Burton, David M. (1999), The history of mathematics: an introduction, WCB McGraw-Hill, str. 425, ISBN 0-07-009468-3, Francesco Maurolico (1494-1575) je splošno priznan kot eden vodilnih matematikov 16. stoletja. Rodil se je na Siciliji grškim staršem. Bil je duhovnik, nekaj časa opat in veliko let ... 
  • Clagett, Marshall; Arhimed (1988), Archimedes in the Middle Ages, Volume 3, The American Philosophical Society, str. 749, ISBN 0-87169-125-6, Francesco Maurolico (ali Maruli in Maroli) se je rodil v Messini 16. spetembra 1494 v grški družini, ki je leta 1453 pred Turki prebegla iz Konstantinopla in se nastanila v Messini. 
  • Cotterell, John (1996), Social Networks and Social Influences in Adolescence, Routledge, str. 34, ISBN 0-415-10973-6, Francisco Maurolico, sin grških beguncev iz Konstantinopla, je širil zanimanje za teorijo števil prek svojega raziskovanja aritmetike v dveh knjigah, objavljenih leta 1575 po njegovi smrti. 
  • Ffolliott, Sheila (1984), Civic sculpture in the Renaissance: Montorsoli's fountains at Messina, UMI Research Press, str. 204, ISBN 0-8357-1474-8, Grške intelektualna skupnost se je tam ustalila v 15. stoletju, Maurolico sam pa je bil iz družine s koreninani iz Konstantinopla. 
  • Galluzzi, Paolo (1984), Novità celesti e crisi del sapere, Banca toscana, str. 132, OCLC 59935636, Francesco Maurolico (1494-1575) Bil je siciljanec, njegovi predniki pa so bili grški izseljenci. Imel je aktivno kariero kot civilni uslužbenec, opat, zgodovinar in učitelj. Njegova strast je bila matematika in njegov cilj je bila obnovitev evropskega znanja antičnih grških matematičnih dosežkov. Vseskozi je intenzivno opravljal lastne matematične študije, urejal dela Arhimeda, Apolonija, Avtolika, Teodozija in Serena. Zbral in tolmačil je Evklidove Elemente, parafraziralin urejal različna srednjeveška matematična dela ali srednjeveške prevode antičnih del. Sestavljal je lastne izvirne razprave o matematični znanosti. 
  • Goldstein, Bernard Raphael (2000), From Summetria to Symmetry: The Making of a Revolutionary Scientific Concept: The Making of a Revolutionary Scientific Concept, Springer 
  • Moscheo, Rosario (2008), "MAUROLICO, Francesco", Dizionario Biografico degli Italiani (italijanščina), 72 (2008) 
  • Rosen, Edward (1957-04), "Maurolico's attitude toward Copernicus", Proceedings of the American Philosophical Society 101 (2): 177–194 
  • Sasaki, Chikara (2003), Descartes's mathematical thought, Springer, str. 43, ISBN 1-4020-1746-4, Tukaj je dovolj, če povemo, da je iz prvega jezuitskega kolegija v Messini izšel vplivni grški matematik Francesco Maurolico. 
  • Scoular, Spencer (2005), The Unlimited Infinite: Exploring the Philosophy of Mathematics, Universal Publishers, str. 74, ISBN 1-58112-470-8, Italijanski geometer grškega porekla Francesco Maurolico (1494- 1575) je neodvisno odkril metodo matematične indukcije. 
  • Vacca, Giovanni (1909), "Maurolycus, the first discoverer of the principle of mathematical induction", Bull. Amer. Math. Soc. 16 (2): 70–73, MR 1558845, doi:10.1090/s0002-9904-1909-01860-9 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]