Pesem Evrovizije 2020

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Evrovizija 2020)
Pesem Evrovizije 2020
Open Up
Finale 16. maj 2020
1. polfinale 12. maj 2020
2. polfinale 14. maj 2020
Voditelji
Država  Nizozemska
Prizorišče Rotterdam Ahoy, Rotterdam
Sistem glasovanja
50 % prispevajo gledalci s telefonskim glasovanjem, 50 % prispevajo strokovne žirije
Št. držav 41
Povratki
Odstopi
Pesem Evrovizije
2019        2021

Pesem Evrovizije 2020 bi moral biti 65. izbor za Pesem Evrovizije. Potekati bi moral v Rotterdamu na Nizozemskem, po zaslugi zmage Duncana Laurencea na izboru leta 2019. Polfinalna večera naj bi se razvrstila 12. oz. 14. maja, finale pa 16. maja 2020 v Areni Ahoy. Izbor je bil zaradi pandemije bolezni COVID-19 18. marca 2020 odpovedan. To se je zgodilo prvič v zgodovini festivala.[1]

Več držav se je odločilo, da jih bo na Pesmi Evrovizije 2021 zastopal isti izvajalec.[2]

Priprava tekmovanja[uredi | uredi kodo]

Arena AHOY.
Voditelji izbora: Chantal Janzen, Jan Smit in Edsilia Rombley

Grafična in scenska podoba[uredi | uredi kodo]

24. oktobra 2019 so organizatorji sporočili, da je izbrano geslo tekmovanja "Open Up", kar v prevodu pomeni "Odpri se".[3] Čez štiri dni, 28. oktobra, so razkrili tudi grafično podobo izbora, ki jo je zasnovala oblikovalska agencija CLEVER°FRANKE. Abstraktna predstavitev zastav 41. držav udeleženk, razporejenih v časovnem intervalu pristopa k Pesmi Evrovizije. Krog spominja tudi na nizozemske mline na veter.[4]

Decembra 2019 je Evropska radiodifuzna zveza predstavila tudi zasnovo odra. Njen avtor je nemški scenograf Florian Wieder, ki je oder oblikoval že za nekaj Evrovizij. Wieder je izhajal iz slogana "Odpri se" in minimalistično zasnoval oder kot sinonim nizozemske ravnice, kanalov in mostov.[5]

Voditelji[uredi | uredi kodo]

Organizatorji so določili, da bi izbor vodili trije voditelji. Igralka Chantal Janzen, pevec Jan Smit ter pevka Edsilia Rombley, ki je bila nizozemska evrovizijska predstavnica v letih 1998 in 2007.[6] Vlogerko Nikkie de Jager so izbrali za spletno poročanje in komentiranje rdeče preproge, Roos Moggré in Andrew Makkinga pa bi moderirala tiskovne konference.[7][8]

Videorazglednice[uredi | uredi kodo]

Razglednice, ki jih v prenosu predvajajo tik pred posameznim nastopom, so načrtovali posneti na Nizozemskem. Izvajalci bi se po državi družili z domačini in sodelovali v različnih običajih.[9]

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Sprva se je za gostiteljstvo potegovalo devet nizozemskih mest: Amsterdam, Arnhem, Breda, 's-Hertogenbosch, Haag, Leeuwarden, Maastricht, Rotterdam in Utrecht.

Kmalu je zaradi raznih razlogov, večinoma vezanih na namestitvene in prostorske kapacitete, odstopilo šest mest, ostali so le Rotterdam, Maastricht ter glavno mesto Amsterdam. Slednji je tekom poletja 2019 umaknil svojo kandidaturo, češ, da bi bila še ena velika prireditev preveč za mesto in da je le-to ne potrebuje. 30. avgusta 2019 je EBU sporočila, da bo 65. Pesem Evrovizije gostilo mesto Rotterdam, v areni Ahoy.[10]

Rotterdam je sicer drugo največje mesto na Nizozemskem. Šteje 644.527 prebivalcev. Znano je po svojem pristanišču, ki je največje v Evropi in drugo na svetu po številu tovora. Dvorana Ahoy, ki je največja pokrita arena v mestu, je bila zgrajena leta 1970, izkušnje z Evrovizijo pa že ima. Leta 2007 je namreč gostila otroško verzijo Evrovizije.[11]

Polfinala[uredi | uredi kodo]

Prvi polfinale[uredi | uredi kodo]

Prvi polfinale bi moral potekati 12. maja 2020 ob 21:00 (CEST).

Država Izvajalec Pesem
Prva polovica
 Avstralija Montaigne "Don't Break Me"
 Belorusija VAL "Da vidna" (Да вiдна)
 Irska Lesley Roy "Story of My Life"
 Litva The Roop "On Fire"
 Makedonija Vasil "You"
 Rusija Little Big "Uno"
 Slovenija Ana Soklič "Voda"
 Švedska The Mamas "Move"
Druga polovica
 Azerbajdžan Samira Efendi "Cleopatra"
 Belgija Hooverphonic "Release Me"
 Hrvaška Damir Kedžo "Divlji vjetre"
 Ciper Sandro "Running"
 Izrael Eden Alene "Feker Libi"
 Malta Destiny Chukunyere All of My Love"
 Norveška Ulrikke "Attention"
 Romunija Roxen "Alcohol You"
 Ukrajina Go_A "Solovey" (Соловей)

Drugi polfinale[uredi | uredi kodo]

Drugi polfinale bi moral potekati 14. maja 2020 ob 21:00 (CEST).

Država Izvajalec Skladba
Prva polovica
 Avstrija Vincent Bueno "Alive"
 Češka Benny Cristo "Kemama"
 Estonija Uku Suviste "What Love Is"
 Grčija Stefania "Superg!rl"
 Islandija Daði og Gagnamagnið "Think About Things"
 Moldavija Natalia Gordienko "Prison"
 Poljska Alicja Szemplińska "Empires"[12]
 San Marino Senhit "Freaky!"
 Srbija Hurricane "Hasta la vista"
Druga polovica
 Albanija Arilena Ara "Falling from the sky"
 Armenija Athena Manoukian "Chains on You"
 Bolgarija Victoria "Tears Getting Sober"
 Danska Ben & Tan "Yes"
 Finska Aksel "Looking Back"
 Gruzija Tornike Kipiani "Take Me as I Am"
 Latvija Samanta Tīna "Still Breathing"
 Portugalska Elisa "Medo de sentir"
 Švica Gjon's Tears "Répondez-moi"

Finale[uredi | uredi kodo]

Država Izvajalec Skladba
 Francija Tom Leeb "The Best in Me"
 Nemčija Benjamin Dolić "Violent Thing"
 Italija Diodato "Fai rumore"
 Nizozemska Jeangu Macrooy "Grow"
 Španija Blas Cantó "Universo"
 Združeno kraljestvo James Newman "My Last Breath"

Odpoved izbora[uredi | uredi kodo]

Zaradi širjenja epidemije nove koronavirusne bolezni, ki se je začela konec leta 2019, so dvomi o organizaciji padli tudi na Evrovizijo. EBU in nizozemska televizija sta medijem predstavili več scenarijev.[13] Med najverjetnejšimi sta bila izbor, kjer v dvorani ne bi bilo gledalcev, druga pa, da se vsakega predstavnika v živo posname v studiu v domovini. Priprave so vseskozi potekale po planu, organizatorji pa so končno odločitev napovedali do začetka aprila, ko se v dvorani navadno začne pripravljati prizorišče.

Po uvedbi karanten v večini evropskih držav in odpovedi velikih prireditev, je EBU 18. marca 2020 uradno sporočila, da izbora za Pesem Evrovizije 2020 ne bo.[1] Odločili so tudi, da bodo morale države na Evrovizijo leta 2021 poslati nove pesmi, glede izvajalca pa se lahko odločijo same.[14] Namesto tekmovanja so tako članice EBU predvajale koncert.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Rome, Primoz. »Evrovizije v Rotterdamu ne bo!«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2020. Pridobljeno 19. marca 2020.
  2. »Milijoni žalujejo za odpovedano Evrovizijo, obeta se "alternativni" šov«. MMC RTV-SLO. 23. marec 2020. Pridobljeno 10. aprila 2020.
  3. »'Open Up' to Eurovision 2020«. Eurovision.tv. European Broadcasting Union. 24. oktober 2019. Pridobljeno 24. oktobra 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  4. »Rotterdam 2020 design celebrates 65 years of Eurovision Song Contest«. Eurovision.tv. European Broadcasting Union. Arhivirano iz spletišča dne 28. novembra 2019. Pridobljeno 28. novembra 2019.
  5. Rome, Primoz. »ESC 2020: Tako minimalističen bo evrovizijski oder v Rotterdamu«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2020. Pridobljeno 14. marca 2020.
  6. »Exclusive: Introducing the Eurovision 2020 presenters!«. Eurovision.tv. European Broadcasting Union. Arhivirano iz spletišča dne 4. decembra 2019. Pridobljeno 4. decembra 2019.
  7. »NikkieTutorials online presenter of Eurovision 2020«. Eurovision.tv. 10. februar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 16. februarja 2020. Pridobljeno 10. februarja 2020.
  8. »Moggré en Makkinga leiden 87 persconferenties songfestival« [Moggré and Makkinga will host Eurovision's 87 press conferences]. Algemeen Dagblad (v nizozemščini). 24. februar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2020. Pridobljeno 24. februarja 2020.
  9. »Eurovision 2020 postcards concept revealed«. Arhivirano iz spletišča dne 9. decembra 2019.
  10. »Eurovision Song Contest 2020: Rotterdam«. Eurovisionworld. Pridobljeno 30. avgusta 2019.
  11. Rome, Primoz. »Pesem Evrovizije 2020 bo 12., 14. in 16. maja, in sicer v Rotterdamu«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. avgusta 2019. Pridobljeno 30. avgusta 2019.
  12. K, Andreas (23. februar 2020). »Poland: Alicja Szemplińska wins Szansa na Sukces 2020«. Eurovisionworld.
  13. Rome, Primoz. »Okrnjeno srečanje vodij delegacij; vsi si želijo, da bi Evrovizija bila«. www.evrovizija.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2020. Pridobljeno 19. marca 2020.
  14. Rome, Primoz. »Na Evroviziji 2021 le novoizbrane pesmi; kaj bo z izbranimi se še ne ve«. www.evrovizija.com (v angleščini). Pridobljeno 21. marca 2020.[mrtva povezava]